Dolga leta je bila stavba zapuščena, nedavno pa je doživela preporod, saj je izrazito turistična občina Podčetrtek (ima kar 2500 turističnih postelj), v kateri leži Virštanj, stavbo temeljito obnovila in jo preuredila v Center za promocijo vin, kulture in turizma. S tem je zagotovila dodatno ponudbo na podeželskem območju Obsotelja in Kozjanskega. »Omenjeni center pomeni velik prispevek za turistično ponudbo. V stavbi smo uredili sodobno vinsko klet, večnamenski prostor za predstavitev in degustacijo vin, vinoteko in multimedijsko opremljeno dvorano. Gre za ambientalno bogat prostor, ki pristno povezuje vino z vinsko kletjo in krajem Virštanj. Center Banovina je šolski primer turističnega vrednotenja kulturne dediščine, za goste pa butično doživetje, ki temelji na vinu, kulinariki, zgodovini in kulturi,« pravi Peter Misja, župan občine Podčetrtek.

Sočni kopun iz krušne peči

Kulinarika je na območju Obsotelja in Kozjanskega slastna in bogata, na kar obiskovalce spomni sprehod po notranjosti Banovine. Med značilnimi lokalnimi jedmi kulinarične zakladnice so predstavljene tudi mlečna obrošenka, kmečka prežganka, zafrkljača, trijet, kozjanski krapi, ocvirkovka, kletarjeva vinska juha, račka v rdečem vinu, pečen kopun (skopljen petelin, zaradi česar je njegovo meso sila sočno) v krušni peči. »Ta jed ni bila namenjena preprostim ljudem, je pa na tem območju tradicionalna,« pripoveduje med vodenjem po stavbi Banovine Mojca Bračun iz turističnoinformacijskega centra Podčetrtek.

Virštanj, ki je ime dobil po štirih okrajnih mejnih kamnih (mejnikih avstro-ogrske gosposke vinorodne posesti), ima samo 220 prebivalcev in ti ne skrivajo ponosa, da ima njihov kraj osrednjo vlogo v vinorodnem okolišu Šmarje - Virštanj. Kljub nekdanji svoji skromnosti so zaradi trte iz divjine nastale gorice, urejeni vinogradi in v zemljo postavljene skromne vinske kleti oziroma po domače gorce. Med domačini so podjetni vinogradniki in vinarji z odličnimi vini.

»Obiskovalci Banovine spoznavajo in seveda lahko tudi okusijo imenitna vina. V kleti imamo enomat, ki omogoča obiskovalcem degustacijo vrhunskih buteljčnih vin z našega območja. Z enomatom uvajamo avtomatizirano degustacijo in spodbujamo poseben slog pitja vin,« pravi Mojca Bračun. In doda, da obiskovalcem ponujajo različne enodnevne turistične programe (od 10 do 200 evrov) – od vodene degustacije vin v Banovini, obiska bližnjih kleti, vzpona na razgledni stolp zdravja in veselja na Rudnici, obiska vasice Olimje z minoritskim samostanom, v katerem je ena najlepših in najstarejših ohranjenih lekarn v Evropi, sprehod po Deželi pravljic in domišljije – koča pri čarovnici, čokoladnice Olimje (predniki današnjih lastnikov so že pred prvo svetovno vojno izdelovali čokoladne dobrote na Dunaju) do hiše vina Emino z ogledom kleti, v kateri gostom odkrije marsikatero skrivnost in vinsko zgodbo enolog Gašper Repše.

Zmerno pitje varuje srce

V kleti Banovine so posebej predstavljene nekatere vrste vin, med drugim rumeni muškat, ki velja za najstarejšo sorto. »Človeštvo ga pozna že od prvega stoletja, trto pa naj bi iz Male Azije prinesli Rimljani. V skupini muškatov je več kot 300 različic te tržno iskane in cenjene sorte,« pripoveduje Mojca Bračun. Pa žametovka, avtohtona slovenska sorta z najstarejšo trto na svetu v Mariboru, in še eno avtohtono slovensko vino – modra frankinja. »Ta je bila prvič omenjena že pred več kot tremi stoletji in je uvrščena med svetovno najžlahtnejše rdeče sorte. Strokovnjaki inštituta Juliusa Kühna v nemškem Geilweilerhofu so po dolgoletnih raziskavah odkrili, da ima modra frankinja izvor na slovenskih tleh, natančneje na Spodnjem Štajerskem. Vino odlikuje velika vsebnost antioksidantov, posebno resveratrola, in zmerno uživanje je še posebej priporočljivo, ker znižuje stopnjo holesterola v krvi, varuje srce… Pri nas jo obvezno postrežemo k divjačinskim jedem, pečeni raci, kopunu in suhomesnatim narezkom,« razlaga Mojca Bračun.