Ljudmila Novak se je močno trudila, da bi stranko rešila iz krvoločnih Janševih krempljev, da bi jo z boljšo komunikacijo ter delovanjem ločila od SDS, in ko smo že vzklikali »da, potrebujemo žlahtno desnico«, jo je njen naslednik – nedorasel, povzpetniški in upogljiv – ponovno kot privesek odložil v Janševo senco. Seveda so mu pri tem pomagati strankarski kolegi, »vrli« poslanci in »najboljši« ministri vseh časov z ekipami 007. Sama poudarjena narcisoidnost! Populistično, papagajsko ponavljanje o njihovih vsestranskih uspehih se ne more zarezati v našo zavest kot resnica, kar hočejo, ker v njem prepoznavamo veliko nadutosti, neiskrenosti in laži.
Svojo »vrlino« – »strpnost« in »povezovalnost« – vsak dan znova »dokažejo« z napadalnimi, zasmehljivimi in pritlehnimi opazkami. Te največkrat letijo na Levico (ter (Marjana Šarca) in lažejo, da ima protiustavni program, ker se zavzema za šibke, sami pa podpirajo zlorabo zakonov, ustave in demokracije. So sploh še kristjani, če so zanje laži in manipulacije, širjenje sovraštva in zla, namerne delitve, žalitve in grožnje nekaj povsem normalnega?
Hitro so se naučili metod SDS, jim dodali še za NSi značilno patino, mešanico sladkobne »poduhovljenosti« in igranja ubogih nedolžnih žrtev. To nam je v živo prikazala Iva Dimic, predsednica odbora za izobraževanje, medtem ko je pod budnim »mentorstvom« Janševe Mojce Škrinjar (in še koga višjega) rušila vsa demokratična pravila. To priročno obrambo (napad) pogosto potegnejo iz rokava. Hinavsko se skrijejo za »napadi« na kristjane, za svobodo veroizpovedi, kot da jim jo kdo hoče vzeti, v resnici pa jim gre samo za denar. (Minister za delo Janez Cigler Kralj in denar za zavod Iskreni.)
Požvižgajo se na (demokratično) opozicijo, na dogovore kolegija predsednika DZ in hočejo na hitro sprejeti novelo zakona o vzgoji in izobraževanju, spet brez sodelovanja in upoštevanja stroke, ki je proti. Radi bi utrli pot politiki, pa tudi »evropskim vrednotam«, kar zanje pomeni: hitro v šole verouk, kreacionizem, »pravo družino« in »pravo zgodovino«. Slovenijo primerjajo z Bergamom, lahko bi jo kar s svojimi domovi za starejše, hkrati pa nameravajo sprivatizirati javno zdravstvo.
S svojim »najboljšim« neoliberalnim gospodarskim programom se zavzemajo za bogatenje najbogatejših in siromašenje najrevnejših. Požvižgajo se na družbeno pravičnost, da vsak prispeva po svojih zmožnostih in vsak dobi po svojih potrebah. Sprejemajo zakon o dohodnini kot veliko »razbremenitev« dela, ki bo v resnici obdaril najbogatejše, lastnike kapitala in nepremičnin za oddajo, (skoraj) pozabil pa bo tiste z minimalnimi ali povprečnimi dohodki. Poleg tega bo izvrtal 800-milijonsko luknjo v zdravstvu, sociali, šolstvu in razvoju. Kljub temu da je v Sloveniji 240.000 ljudi pod pragom revščine, da jih 12.000 čaka na domsko oskrbo in manjka 10.000 najemnih stanovanj, Tonin raje dviguje vojaški proračun za okoli 5,4 milijarde. Za narodov blagor? Za našo obrambo? Ne, za Nato, za oboroževanje in opremo za misije v tujini.
Pričakovanje, da se bodo odrekli moči in denarju ter podprli interpelaciji, je bilo čisto iluzorno. Andrej Vizjak se je branil, da je žrtev zarote, ves čas ponavljal isto in kazal na druge, SDS in SMC sta ga na vso moč hvalili (kot tudi vso vlado) in relativizirali, češ da še noben minister ni odstopil, če je izgubil referendum. Jožef Horvat (NSi) je spet izrabil priložnost in predaval o strankinih uspehih, o nezakonitosti Vizjakovih posnetkov (pa nezakonito snemanje pri politični odgovornosti ne igra nobene vloge) in o glasovanju po vesti. (O njihovem odnosu do Hojsa je škoda govoriti.) In kaj jim je prišepnila vest? Saj sem vam rekla: hipokrizija, demagogija…
Polona Jamnik, Bled
