Centralne banke so v letih po svetovni finančni krizi postale tako pomemben faktor gibanja borznih tečajev, da skoraj ne mine teden brez pisanja o centralno bančnih ukrepih. Centralne banke so v zadnjih tednih ugotovile, da bo treba čimprej ustaviti »tiskanje« denarja, sicer tvegajo, da jim inflacija uide izpod kontrole. V sredo je zasedala ameriška centralna banka, Fed, kjer so napovedali hitrejše prenehanje odkupovanja obveznic. Od konca marca prihodnje leto Fed ne bo več odkupoval obveznic, poleg tega je guverner Powell za leto 2022 napovedal tri dvige ključne obrestne mere.

Ponovimo, višja obrestna mera deluje zaviralno na ekonomijo, saj podraži stroške kreditiranja, s tem pa se tudi

upočasni morebitno pregrevanje ekonomije. Trgi so sprva pozdravili vse bolj zaostreno monetarno politiko, proti koncu tedna pa so tečaji delnic upadli. Pod še posebej močnim prodajnim pritiskom so bila visoko vrednotena tehnološka in hitro rastoča podjetja, ki sestavljajo ameriški indeks Nasdaq. Slednji je teden zaključil 7 % nižje od rekorda, doseženega v novembru.

Tudi britanska centralna banka so sooča z inflacijskimi pritiski. Novembrska rast cen na Otoku je na letni ravni znašala kar 5,1 %, kar je največ v zadnjem desetletju. Ne glede na to je investitorje kar nekako presenetilo, da je BoE (Bank of England) zvišala obrestno mero za 0,15 %. Še najmanj zaskrbljenosti glede inflacije je čutiti v evro območju, čeprav je zadnja vrednost inflacije (4,9 % na letni ravni) krepko nad dvoodstotnim inflacijskim ciljem. ECB bo sicer začela z znižanjem odkupovanja obveznic, glede višanja obrestne mere pa Christine Lagarde zatrjuje, da obstaja zelo nizka verjetnost višanja obrestne mere v prihajajočem letu. Gospodarstvo v Evropi je sicer zelo močno, ravno tako tudi v Sloveniji, kjer je Banka Slovenije zvišala napoved letošnje gospodarske rasti kar na 6,7 %. Tudi v prihodnjih dveh letih se pričakuje precej visoka gospodarska rast, 4 % naslednje leto in dobre 3 % v 2023.

Na Kitajskem pa je v ospredju še naprej dogajanje v nepremičninskem sektorju. V petek je bonitetna agencija S&P Global Ratings za nepremičninskega velikana Evergrande razglasila stečaj, ker ni plačal obveznosti s konca meseca.Težave pa so se delno prelile tudi na ostala podjetja, saj investitorji v povprečju zahtevajo kar 20 % letno donosnost do dospetja za kitajske dolarske obveznice brez investicijske bonitetne ocene. Previdni so tudi kitajski kupci stanovanj, ki so močno zmanjšali nakupe stanovanj in še dodatno zaostrili likvidnostne težave gradbenega sektorja. V oziru na dogajanje se jev reševanje težav vključila država, ki spodbuja lokalne oblasti k rešitvi situacije. Pridružuje se ji tudi regulator, ki bo dovolil bolje stoječim nepremičninskim podjetjem dovolil, da odkupijo nepremičnine od konkurentov v težavah. Tudi pri večini ostalih kitajskih družb ni bilo čutiti večjega optimizma, saj se regulatorni pritiski na najmočnejša

podjetja nadaljujejo. Indeks NASDAQ Golden Dragon China Index, ki ga sestavljajo kitajske družbe, s katerimi se trguje na ameriški borzi, je samo v preteklem tednu izgubil več kot 8 %, od vrha v letošnjem februarju pa skoraj 55 %.

Za konec poglejmo še dogajanje v Turčiji, kjer Erdogan s svojimi ukrepi pregreva ekonomijo. Po državi razsaja več kot 20 % letna inflacija, njihova valuta je v primerjavi z evrom letos izgubila več kot polovico, kapital zapušča Turčijo in država drsi v vse večje težave.