V smučarskih skokih velja nepisano pravilo, da je uvodni del sezone, ki ga sklenejo s tekmama v Engelbergu, priprava na prvi vrhunec zime – novoletno turnejo. To je obdobje, ko vsi lahko ujamejo pravo formo in se izenačijo razlike med skakalci glede na začetek sezone, v katerega so vstopili z različnim številom skokov na snegu, naredijo pa tudi prve popravke glede opreme.
Rjoju Kobajaši nastopil le na dveh tretjinah tekem
V letošnji sezoni sta razred zase Nemec Karl Geiger in Japonec Rjoju Kobajaši, ki se izmenjujeta na prvem in drugem mestu. Geiger ima že 98 točk prednosti pred Kobajašijem, a je treba dodati, da je svojeglavi Japonec nastopil le na šestih od devetih tekem posameznikov. V Nižnem Tagilu je bil zaradi neustreznega dresa diskvalificiran v kvalifikacijah za drugo tekmo. V Ruki je na prvi tekmi zmagal, na drugi in nato v Visli pa ni nastopil, saj je moral zaradi pozitivnega testa na koronavirus deset dni preživeti v karanteni na Finskem, kjer tudi ni smel trenirati. Ker je doslej nastopil le na dveh tretjinah tekem in ima edini tri zmage v sezoni, je Kobajaši celo prvo ime letošnje zime, v kateri je izenačenost izjemna in odločajo malenkosti.
Iz tekme v tekmo je veliko nihanj. Lanski zmagovalec svetovnega pokala Norvežan Halvor Egnar Granerud je po zmagi v Nižnem Tagilu na naslednjih treh tekmah ostal celo brez točk (v Ruki je obakrat izpadel že v kvalifikacijah), a se nato znova začel uvrščati med najboljših deset, zato je na tretjem mestu v skupnem seštevku, v katerem ima le dve točki prednosti pred četrtouvrščenim Anžetom Laniškom. Prvi avstrijski zvezdnik Stefan Kraft je v sezono vstopil z izpadom v kvalifikacijah, nato pa začel kakovost potrjevati z uvrščanjem na stopničke. V spremenljivih vremenskih razmerah je pomembna sposobnost prilagajanja na vsaki tekmi. Norvežani so imeli v Klingenthalu pet tekmovalcev od drugega do šestega mesta, saj so našli čudežno kombinacijo maže in dresov, v katerih so se v zaletni smučini in zraku kljub ledenemu dežju počutili sproščeno, medtem ko je konkurenca tarnala nad izgubo občutkov. Daniel Andre Tande je bil drugi, na naslednjih dveh tekmah v Engelbergu z vetrom v hrbet pa je ostal brez točk.
Največje razočaranje so Poljaki, ki so v pokalu narodov šele na šestem mestu, najboljši Stoch pa na 11. mestu v skupnem seštevku. Panično iščejo pot iz krize, nasvete jim deli tudi predsednik poljske smučarske zveze Apoloniusz Tajner, ki je bil glavni trener skakalne reprezentance v času največjih uspehov Adama Malysza. Selektor Michal Doležal je pod vse večjim pritiskom kritik, navijaška armada celo zahteva zamenjavo Čeha.
Odkritje sezone je Cene Prevc
Sloveniji ima enega najboljših začetkov v 43-letni zgodovini svetovnega pokala, saj je konkurenčna najboljšim. Blestela je na prvih dveh postajah v Nižnem Tagilu in Ruki ter imela težave v Visli in Klingenthalu. Ob prvi zmagi Laniška v karieri v svetovnem pokalu je reprezentanca zapravila še nekaj priložnosti za stopničke, tudi zmago na ekipni tekmi v Visli. Posledice razočaranja so bile vidne v dosežkih na naslednji postaji v Kligenthalu, a je strokovno vodstvo očitno našlo rešitev.
Ko je Anže Lanišek po dveh tednih znova ujel sproščenost, se je dvakrat uvrstil med najboljših deset in s tem pokazal psihično trdnost, da ga trije spodrsljaji niso iztirili. Odkritje sezone je Cene Prevc, ki izžareva obilo pozitivne energije in kaže zrelost, saj so njegovi skoki zelo konstantni brez velikih nihanj. Timi Zajc je s tretjim mestom v Engelbergu potrdil, da je as za največje dosežke, za zmago pa mu manjka še kanček mirnosti. Peter Prevc glede na sloves ni zadovoljen, ko se uvršča na rep dobitnikov točk. Prav nasprotno je razpoloženje pri Lovru Kosu, ki pridno zbira točke.
Točke je osvojilo pet tekmovalcev, ki so bili na tekmah že vsi med najboljših deset, in s tem se je tudi oblikovalo jedro ekipe za olimpijske igre v Pekingu. Za njimi je velika praznina, saj po okužbi Žige Jelarja s koronavirusom nima šestega tekmovalca, ki bi se uvrščal med dobitnike točk. Domen Prevc, ki ima veliko kredita, je povsem izven forme in je na vseh sedmih tekmah ostal praznih rok. V ekipi, ki nastopa v celinskem pokalu, le Žak Mogel in Anže Semenič občasno zmoreta kakšno uvrstitev med najboljših deset, medtem ko Bor Pavlovčič in Tilen Bartol ne prideta niti v finalno serijo.
