Richard Rogers je bil eden najvplivnejših svetovnih arhitektov. Rodil se je leta 1933 v Firencah. Družina se je tik pred izbruhom druge svetovne vojne preselila v London. Rogers je najprej študiral arhitekturo v Londonu, leta 1962 je končal študij arhitekture na univerzi Yale v ZDA, kjer je spoznal britanskega arhitekta Normana Fosterja, s katerim sta pozneje ustanovila arhitekturni biro. Pridružili sta se jima tudi sestri Wendy in Georgia Cheeseman.

Njegov prvi globalno odmeven projekt je bil Pompidoujev center v Parizu, ki ga je zasnoval skupaj z Italijanom Renzem Pianom. Njun projekt so izbrali med 681 projekti, prijavljenimi na natečaj. Center so odprli leta 1977 in nemudoma je zaradi svoje drznosti in drugačnosti povzročil val kritik in nasprotovanja, vključno s tožbami. Vendar je Pompidoujev center obveljal za arhitekturni mejnik in je postal ena najbolj ikoničnih stavb francoske prestolnice. Zgradba je s svojo radikalno zasnovo potisnila skoraj vse njene strukturne in mehanske elemente v zunanjost, s tem pa v notranjosti omogočila ogromne razstavne prostore.

Rogers je načrtoval približno 400 arhitekturnih projektov. Med njegovimi najbolj znanimi arhitekturami so še Milenijska kupola in stavba zavarovalniškega velikana Lloyd's v Londonu, Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu in nebotičnik 3 World Trade Center v New Yorku, prav tako pa letališče v Madridu ter Terminal 5 na londonskem Heathrowu.

Za svoje projekte je prejel vrsto nagrad, med njimi Pritzkerjevo nagrado leta 2007. Žirija je v utemeljitvi navedla njegovo »samosvojo interpretacijo modernistične fascinacije z idejo zgradbe kot stroja« ter izpostavila, da je Rogers »sprožil revolucijo muzejev – nekoč elitne spomenike je preobrazil v priljubljene prostore družbene in kulturne izmenjave, vpletene v srce mesta«. Ob podelitvi nagrade je Richard Rogers dejal, da je večina njegove arhitekture »poskus, da ustvari svet, ki ga poskušamo izboljšati preko javnih in zasebnih prostorov«. sta, cr