Prišli so predsedniki vseh butalskih strank, od najbolj butalsko nazadnjaške do najbolj butalsko napredne, ter drugi povzpetniki, ki so menili, da morajo biti zraven. Vsi so dobili na listku isto vprašanje. Odgovore so morali napisati na isti listek. Urednik je zahteval odgovore v 10 sekundah, ampak so vsi protestirali, da je to premalo časa za razmislek in pripravo odgovorov. No, pa so dobili celo minuto. Listke so oddali uredniku, ki so mu služili kot dokaz, da posamezniki ob nastopu res berejo tisto, kar so napisali. Vprašanje pa je bilo: »Koliko je ena krat ena?«
Nato so nastopili butalski vsevedi. Vsi so si pripravili tudi kopije svojih odgovorov, ker niso bili prepričani, ali bodo iz glave lahko povedali, kar so napisali. Uvodoma se je vsak zahvalil za vprašanje in odigral, da je komaj čakal, da nanj odgovori. Nato je začel brati svoj odgovor s kopije svojega listka. To so odgovori:
V naši stranki se še nismo sestali. Bomo pa pripravili odgovor na seji.
To je pomembno politično vprašanje, na katero se ne da odgovoriti v minuti.
Ne morem točno povedati, ker sem manjkal takrat, ko se je to obravnavalo.
Vprašanje pomeni, da je nekaj lahko res, lahko pa tudi ne.
Računstvo me ne zanima, ker sem politik.
Odvisno od tega, kdo sprašuje.
Ena krat ena je isto kot ena in ena. V naši stranki se tega vedno držimo.
Zakaj to sprašujete, vprašajte kaj lažjega.
Ker sem pravi butasti Butalec, bom tiho, če bi bil pameten, je pa odgovor dva.
Enkrat ena bi bilo lahko ime moje stranke.
Ena krat ena ni isto kot enkrat ena, lahko je bila tudi dvakrat ena.
To je bil moj prvi račun v šoli, odgovor je dva.
To je prelahko. V šoli smo računali do sto krat sto.
Tako spraševanje je zarota vaših botrov.
Ukvarjam se z nakupi opreme, tako majhnih števil pri tem ni.
Minuta je bila premalo, da bi izračunal na mobilcu.
Bili pa so tudi pametnjakoviči, ki niso želeli napisati svojih odgovorov. Te pa je urednik prosil, da jih povedo:
»Ena krat ena je račun, vsaj tako ga razumem jaz, ki nisem prevzel listka in ne vem, kako je na njem napisano. Ali z besedami ali s števili in računskimi znaki. Slišal sem besedico krat. Sklepam lahko, da gre za množenje, kjer bi bil računski znak, ki označuje množenje in je zelo podoben črki iks. Računstvo pa pozna tudi drugi znak za krat, to pa je pika. Da, pika. Pika se uporablja tudi v pisani slovnici, v pogovornem jeziku pa ne. Razen kadar jaz rečem, to je tako, pa pika. In to izjavljam tudi sedaj. Rezultat si povejte sami, pa pika.«
»Vprašanje je prepametno. Sami veste, da pri nas velja kot najvišje merilo butavost. Imamo več vrst butavosti, naravno, pridobljeno in šolano. Najmanj znanja, ki je najvišja stopnja butavosti, imajo komaj rojeni dojenčki. Problem je, ker žal ne morejo biti vse življenje taki. Z odraščanjem jim vsi vsiljujejo nekakšno znanje, ki naj bi povečalo pamet, ki je v Butalah res ne potrebujemo. Če jo potrebujemo, jo lahko kupimo. Zato je tudi vprašanje zame prepametno in bom odgovor kupil pri najdražjem ponudniku.«
»Ta oddaja se imenuje 'Žebljico na glavico'. Pametni urednik, ali res nimate kaj bolj butastega za početi? Naslov naj bi bil butast, je pa pameten. Pa zakaj bi kdor koli drugemu polagal žebljičke na glavico. Žebljiček je zato, da se ga zabije. Zato bi morali vsakemu od nas najprej zabiti žebljiček v glavo, nato pa postavljati vprašanja.«
Urednik je bil zadovoljen z njihovimi nastopi, saj so Butalci lahko videli in slišali, kdo je kdo. Problem bo nastopil v naslednjih dneh med gledalci in poslušalci, ker se bodo spraševali, ali so to vsi, ki znajo odgovoriti tako hitro in precizno na težko vprašanje.
Tomaž Šumi, Lesce
