Ste prejemnica prve grand prix nagrade FEIEA za evropsko osebnost leta na področju internega komuniciranja. Kakšno odgovornost to nalaga?

Grand prix FEIEA je veliko priznanje Sloveniji in slovenski stroki. Torej velikemu številu kolegic in kolegov internih komunikatorjev. Iz evropskega priznanja izhaja odgovornost, da skupaj razvijamo interno komuniciranje še naprej. In pri tem premikamo meje. Katere? O tem se bomo s stroko pogovarjali tudi v okviru snovanja druge konference internega komuniciranja, KIK 2022.

Menim, da moramo biti v načrtovanju ambiciozni in skupaj zgraditi močan kanvas za odskok. Interno komuniciranje ima potencial, da pri ljudeh pospešuje zavzetost za ustvarjanje višje dodane vrednosti. Interni komunikatorji lahko prispevamo, da so naša podjetja ali organizacije v tem, kar delajo, boljše in hitrejše od mednarodnih tekmecev. Morda sem pod vtisom nedavnega obiska Expa v Dubaju: res verjamem, da se Slovenci lahko smelo postavimo ob bok svetovnim velesilam.

Pravite, da odnosi z zaposlenimi in interna komunikacija kot njihov gradnik ustvarjajo vrednost. Zakaj?

Zamislite si ljudi, ki delajo skupaj, recimo vlečejo vrv, pa vsak vleče na svoj konec. Ali bi bila takšna ekipa uspešna? Težko. Interno komuniciranje pomaga, da sodelavci razumemo smisel: zakaj delamo to, kar delamo, kaj želimo doseči, v čem se odlikovati. Pomaga, da od jaz preidemo k mi in razumemo širšo sliko in sebe kot del nečesa večjega.

Prav te dni prebiram knjigo Great game of Business, ki s številkami osvetljuje: če ljudje razumejo smisel, razumejo in čutijo vizijo, poslanstvo in vrednote podjetja, bodo znali ravnati kot dobri gospodarji tudi takrat, ko od vodje ne dobijo konkretnih navodil. Podjetje, o katerem govori knjiga, je zraslo s 16 na 83 milijonov dolarjev, vrednost družbe pa je narasla s 100.000 na 25 milijonov dolarjev.

Kaj je danes v osrčju učinkovite interne komunikacije?

To je dobra beseda: osrčje. Srce interne komunikacije je v skupaj. Komunikacija ni sopomenka za obveščanje ali zgolj posredovanje informacij. Beseda komunikacija izvira iz lat. communicare – sporočiti, posvetovati se, kar je izpeljano iz lat. communis, skupen. Komunikacija torej pomeni delati tako, da je (informacija, mnenje) skupno.

Interno komuniciranje je pomočnik vodenja: pomaga, da ljudje razumemo in začutimo, kaj ustvarjamo skupaj in zakaj je to pomembno, ne le zame, temveč tudi za družbo kot celoto. Upoštevajoč globalno raziskavo, da le 7 odstotkov trga dela še obvladujejo delodajalci, je interno komuniciranje treba razumeti tudi z vidika znamčenja delodajalca, zadržanja in pridobivanja kadra. Vedno bolj govorimo tudi o poslovnem opolnomočenju zaposlenih in besedi zavzetosti dodajamo pridevnik ekonomska. Kakovostna delovna mesta in blaginja ne pridejo od zunaj, temveč jih financira naše zavzeto vsakodnevno delo, nič drugega.

Kako najboljši slovenski zaposlovalci komunicirajo s svojimi zaposlenimi?

Podatki Zlate niti, ki meri tisto, kar smo Slovenci vzpostavili prvi na svetu (merjenje kakovosti odnosov), kažejo na zgledno komuniciranje: odprtost in odkritost vodstva, dejanja, ki so skladna z besedami… Vsako podjetje zase prek poročila vidi, kako zaposleni ocenjujejo kakovost odnosov v času in glede na druge organizacije.

Zlata nit nam še govori, kako lažje se kakovost odnosov vzpostavlja v manj številnih ekipah. Ko podjetje raste, je »prvoborcev«, kot jih je v nedavnem pogovoru o vodenju poimenoval Marko Lukić, direktor zlate gazele Lumar, vedno manj. Zato se je treba s komunikacijo sistematično ukvarjati: preliti ustanoviteljski zanos in ambicijo, kaj želimo doseči in – tega nikoli ne pozabimo – zakaj, tudi na tiste, ki so v podjetju manj časa. Ali pa se to zavedanje z rastjo ali leti malo pozabi in ga je treba osvežiti. Velja enako kot za motivacijo, ki jo je treba vedno znova »zalivati«: interno komuniciranje ima pri tem vitalno vlogo.

Ob zaključku prvega vala epidemije ste v podjetju Mediade s partnerji izvedli raziskavo o komunikaciji vodij z zaposlenimi med epidemijo. Kateri uvid vas je najbolj presenetil?

Zame najbolj izstopajoča je bila ugotovitev o močnem zaupanju ljudi do vodstva v svojih organizacijah. Dva od treh ljudi, sodelujočih v raziskavi, sta vodstvo in strokovne službe podjetja umestila med tri najbolj zaupanja vredne glede informacij o prihodnosti. Ta ugotovitev potrjuje že od prej znan fenomen, da ljudje ne zaupajo menedžmentu na splošno, zaupajo pa menedžmentu svojega podjetja. Vlogo pri tem ima – poleg kakovosti vodenja – tudi kakovost internega komuniciranja.

Kako je oziroma kako še epidemija vpliva na interno komunikacijo? Kaj se je spremenilo, izboljšalo, kaj je terjalo svoj davek?

V omenjeni raziskavi so zaposleni najvišjo oceno pripisali posluhu vodje (šefa) za osebne okoliščine posameznika. To kaže na empatijo in človeškost v naših odnosih. Zamujena priložnost bo, če tega ne bomo znali ohranjati. Z besedami predsednice Združenja Manager Medeje Lončar: »Zmagovalec bo tisti, ki bo ljudem znal ponuditi novo kvaliteto dela.« Ta vključuje tudi razumevanje drugačnih potreb sodelavcev kot nekoč – če upoštevamo samo, kje, kdaj in kako delamo od pomladi 2020 naprej.

Pandemija nas je s sprehoda po zabavišču sprememb, ki smo jih z zanimanjem opazovali, prestavila na vrtiljak sprememb. In ta se vrti vedno hitreje, močno se moramo držati, da nas centrifugalna sila ne odnese z njega. Vse to, logično, povzroča strah in negotovost. Naloga vodij in internih komunikatorjev je, da pomagamo odstranjevati tiste stresorje, ki jih lahko. Tudi interno komuniciranje naj pomaga ljudem rasti.