Predlog za razpis posvetovalnega referenduma o sprejemu predloga resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja SV do leta 2035 je v DZ vložila Levica. Prepričani so namreč, da je resolucija zgrešena in da vlada za načrte nima družbenega konsenza. Resolucija je po njihovem mnenju usmerjena predvsem v sodelovanje v okvirih zveze Nato in v nakupe novega orožja, ki ga po njihovi oceni v resnici sploh ne potrebujemo.
Kot je na današnji seji dejal poslanec Levice Miha Kordiš, je resolucija razvoja in opremljanja SV problematična iz več razlogov. Od sredstev, ki jih resolucija namenja SV, bo šel namreč »levji delež«, več kot pet milijard evrov, za nakupe orožja. Prav tako resolucija predvideva stopnjevanje udeležbe na misijah v tujini oziroma »zasledovanje interesov tujih vojaškoindustrijskih kompleksov in velesil«. Po njegovih besedah resolucija prinaša tudi militarizacijo družbe, saj odpira vrata za potencialni uvedbo naborništva.
Zato so v Levici ocenili, da bi bilo treba o takšnih vprašanjih iskati širši konsenz pri državljanih. A preostalih poslanskih skupin o smiselnosti referenduma niso prepričali. V koalicijskih poslanskih skupinah so poudarjali, da bi bil takšen referendum v nasprotju z nacionalnimi obrambnimi interesi, mednarodno sprejetimi obveznostmi Slovenije in s temeljnimi strateškimi dokumenti. Prav tako naj bi bilo nejasno in zavajajoče referendumsko vprašanje. To bi se sicer v skladu s predlogom glasilo: »Ali ste za to, da DZ sprejme resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja SV do leta 2035, na podlagi katere bo Slovenija ponovno uvajala služenje vojaške dolžnosti, povečala izdatke za vojsko na več kot milijardo evrov do leta 2027 in več kot 1,5 milijarde evrov do leta 2035, kupovala orožje po diktatu Nato pakta in pošiljala vojsko na misije in operacije, ki so čim dlje stran od ozemlja Republike Slovenije?« Takšnemu vprašanju so nasprotovali tudi v drugih opozicijskih poslanskih skupinah, kljub temu, da resolucije ne podpirajo.
Levica je sicer danes danes vložila tudi predlog za posvetovalni referendum o nakupu oklepnikov 8x8 boxer, o čemer naj bi sicer danes v predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma med Slovenijo in Organizacijo za sodelovanje pri skupnem oboroževanju (OCCAR) odločal državni zbor.
DZ sprejel novelo zakona o spodbujanju investicij
DZ je danes z 48 glasovi za in osmimi proti sprejel novelo zakona o spodbujanju investicij, ki predvideva premik spodbud z ustvarjanja delovnih mest na spodbujanje kapitalsko intenzivnih investicij za zeleni prehod. Novela bo podlaga za črpanje 88,5 milijona evrov nepovratnih sredstev iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost.
Vlada želi z novelo uresničiti zavezo iz načrta za okrevanje in odpornost, da bo z reformo usmerila investicijsko dejavnost v zeleni prehod in doseganje višje produktivnosti gospodarstva, ter omogočiti črpanje dodatnih 88,5 milijona evrov za spodbujanje investicij iz naslova mehanizma za okrevanje in odpornost, je dejal državni sekretar na ministrstvu za gospodarsko razvoj in tehnologijo Andrej Čuš.
Novela bo prilagodila okvire vrednosti investicij, ki bodo lahko sofinancirane iz načrta za okrevanje in odpornost. V predelovalni dejavnosti bodo to investicije v vrednosti od enega do 12 milijonov evrov, v storitveni dejavnosti od pol do tri milijone evrov ter v razvojno-raziskovalni dejavnosti od pol do dva milijona evrov.
Dodana vrednost na zaposlenega v družbi bo morala biti dve leti po zaključku investicije višja od tiste v letu pred oddajo vloge. Odpravlja se pogoj ustvarjanja novih delovnih mest, ostaja pa pogoj ohranjanja povprečnega števila zaposlenih v obdobju ohranjanja investicije.
Predlagani so dodatni, »zeleni« pogoji za pridobitev spodbud, in sicer energetska učinkovitost proizvodnje, okoljsko odgovorno ravnanje, snovna učinkovitost, začetek investicije v roku šestih mesecev po skleniti pogodbe o dodelitvi subvencije in doseganje vsaj 40 odstotkov ocenjenih točk iz naslova okoljsko trajnostnih meril. Obenem po predlogu ne bo dovoljeno podpreti investicij, ki bi bile v nasprotju z evropskimi cilji za spodbujanje trajnostnih naložb.
Sprejeta novela zakona o sodnih taksah
DZ je s 60 glasovi za in 12 proti sprejel novelo zakona o sodnih taksah. Ta ureditev usklajuje z odločbo ustavnega sodišča in med drugim znižuje zgornjo omejitev vrednosti predmeta za odmero sodnih taks za nepravdne postopke s 60 milijonov evrov na en milijon evrov.
Kot je na današnji seji pojasnil državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Zlatko Ratej, novela zasleduje štiri glavne cilje. To so uskladitev z odločbo ustavnega sodišča, prilagoditev sodnih taks spremembam v veljavni zakonodaji, izboljšanje ureditve taksnih oprostitev in izboljšanje dostopa odvetnikov do spisnih listin v primeru obrambe po uradni dolžnosti.
Z novelo tako znižujejo zgornjo omejitev vrednosti predmeta za odmero sodnih taks za nepravdne postopke, in sicer s 60 milijonov na en milijon evrov. Poleg tega določa, da prosilcu za taksne ugodnosti ne bo več treba pridobiti soglasja družinskih članov za pridobivanje njihovih podatkov s strani sodišča.
Med poslanskimi skupinami jih je stališče do omenjene novele danes predstavilo le nekaj, v nobeni pa ji niso nasprotovali.
Novela zakona o praznikih končala zakonodajno pot
Novela zakona o praznikih in dela prostih dnevih je končala zakonodajno pot. Z novelo bi se v primerih, ko dva koledarsko zaporedna praznika, ki sta prosta dneva, prideta na soboto in nedeljo, en dan prenesel na prihodnji delovni dan, torej na ponedeljek. A je predlog zavrnil že matični odbor, DZ pa se je danes le seznanil s koncem postopka.
Novelo so pripravili v poslanski skupini nepovezanih poslancev (NeP). Po besedah Janje Sluga bi s tem delavcem zagotovili njihovo osnovno pravico do počitka in prostega časa, ki ga lahko posvetijo sebi in svojim bližnjim. Sprememba bi tako pozitivno vplivala na družinsko in socialno življenje ter sledila najvišji družbeni koristi, je poudarila. Dodala je, da je delovno okolje pri nas izjemno intenzivno, tako da bi ukrep pozitivno prispeval tudi k povečanju motivacije in zadovoljstva zaposlenih, s tem pa k povečanju produktivnosti.
Spomnila je še, da je letošnje leto glede števila praznikov, ki padejo ravno na vikend, rekordno. Od 13 praznikov, ki so dela prosti dnevi, jih je oziroma jih še bo kar devet padlo na soboto ali nedeljo. Sicer pa bi s predlogom zaposleni v povprečju dobili dodaten prosti dan povprečno vsakih šest let.
A predlog že na seji odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide ni dobil zadostne podpore, zato se je zakonodajni postopek končal, DZ pa se je tem danes zgolj seznanil.
