Miha Mazzini: Kraj, kjer se izpolnijo vse vaše želje (Založba Goga, 2021)
Kraj Mihe Mazzinija, ki ga opisuje v svojem novem romanu Kraj, kjer se izpolnijo vse vaše želje, je lahko katero koli manjše slovensko mesto. Zgodbe njegovih prebivalcev, ujetih med domom, gostilno in tovarno, se tako ali drugače dotikajo slehernika: kako preživeti, kako zaslužiti, kako obstati kot človek in se ne spremeniti v materialistično zver. Prepletanje človeških zgodb v izbrušenem, skorajda filmskem stilu ponuja kroniko brez olepšav o času, ki ga živimo.
Ivana Šojat (prevod Jure Potokar): Ezan (Založba Didakta, zbirka Gostosevci, 2021)
»Težko, včasih tudi skoraj nemogoče je zgodovino ločevati od stoletja ustvarjane mitologije. Enako težko, če ne še težje, je zgodovino spoznati brez vpliva sodobne resničnosti,« je hrvaška pisateljica Ivana Šojat zapisala v spremni besedi k slovenski izdaji romana Ezan. Zgodba, ki jo v romanu pripoveduje upokojeni janičar Ibrahim, govori o zlati dobi Otomanskega cesarstva v času Sulejmana Veličastnega, a tudi o usodi in življenju ali kot je zapisala pisateljica – knjiga je »potopis duše«.
Villy Sørensen (prevod Tina Štancar): Tiger v kuhinji in druge nenevarne zgodbe (LUD Literatura, 2021)
Villy Sørensen je eden najpomembnejših danskih pisateljev in takoj za Sørenom Kierkegaardom najbolj znani danski filozof. Velja za pionirja danskega modernizma. Prvo zbirko kratkih zgodb z naslovom Čudne zgodbe je izdal leta 1953, dve leti kasneje še drugo Nenevarne zgodbe. V slovenskem izboru je zbranih sedem kratkih zgodb iz obeh zbirk, ki prek ironije, provokacije, celo absurda in v zgodbi Umor tudi žlahtnega kafkaizma ponujajo razmislek o sodobnem človeku.
Katja Mihurko Poniž: Od lastnega glasu do lastne sobe (Založba Beletrina, 2021)
Katja Mihurko Poniž je v knjigi Od lastnega glasu do lastne sobe predstavila zgodovino svetovne literature z ženskega stališča. V knjigi so po kronološkem redu zbrani zapisi o avtoricah, od prve znane svetovne literatke, mezopotamske svečenice Enheduane, vse do Virginie Woolf. Pri tem ne gre le za literarnozgodovinsko branje, temveč za odkrivanje mestoma pozabljenih glasov avtoric, ki so vsaka na svoj način zaznamovale svojo dobo, nekatere izmed njih pa tudi svetovno književnost.
Tone Pavček: Živa sporočila (Založba Miš, 2021)
»Zase bi želel samo to, da bi pesmi same govorile,« je zapisal Tone Pavček. Tokrat njegove pesmi govorijo v antologiji Živa sporočila, v kateri so zbrane v treh tematskih sklopih, kot jih je izbral Igor Saksida. V prvem Kraj, kruh, krog so zbrane pesmi o pokrajini, predvsem dolenjski pokrajini. Stezice prinašajo pesmi o ljubezni, tretji del Angel pa o življenju in smrti. Knjiga je opremljena s subtilnimi ilustracijami Andreja Brumna Čopa.