Aktivnost slovenskega gospodarstva je v letošnjem tretjem četrtletju presegla raven pred epidemijo. V tretjem četrtletju se je realni BDP četrtletno povečal za 1,3 odstotka in medletno za 5 odstotkov, in s tem presegel predkrizno raven iz zadnjega četrtletja 2019. Gospodarska gibanja, predvsem rast zasebne potrošnje in povezanih dejavnosti, za leto 2021 kažejo na višjo gospodarsko rast od jeseni napovedane 6,1-odstotne, in sicer za pol do ene odstotne točke, so v danes izdanem Ekonomske ogledalu zapisali na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
Okrevanje oziroma povečevanje zasebne potrošnje in prihodka v trgovini, razvedrilnih, športnih, rekreacijskih in osebnih storitvah ter gostinstvu je bilo hitrejše od pričakovanj. Poleg prilagajanja potrošnikov in povezanih dejavnosti spremenjenim razmeram, zasebno potrošnjo podpirajo tudi ugodnejše razmere na trgu dela,
Po drugi strani pa so na dejavnosti, vezane na mednarodno menjavo, še posebej na predelovalne dejavnosti, v tretjem četrtletju že vplivale motnje v dobavnih verigah. Težave, predvsem pomanjkanje polprevodnikov, vplivajo zlasti na zmanjševanje proizvodnje, povezane z avtomobilsko industrijo. Za zadnje četrtletje razpoložljivi podatki kažejo na možnost upočasnitve gospodarske rasti zaradi poslabšanja epidemičnih razmer in ostrejših zaščitnih ukrepov ter nadaljnjih težav in omejitev v proizvodnji, pravijo na Umar.
Tudi gospodarska rast evrskega območja se je, po izrazitem zvišanju v predhodnih dveh četrtletjih, v zadnjem letošnjem četrtletju upočasnila. Po zadnji napovedi OECD iz začetka decembra se bo BDP evrskega območja letos povečal za 5,2 odstotka, prihodnje leto pa za 4,3 odstotka. Nekoliko nižjo rast v prihodnjem letu napoveduje tudi za naše pomembnejše trgovinske partnerice,
Visoka inflacija naj bi vztrajala še nekaj mesecev
Inflacija se je novembra ob visokih cenah surovin in energentov ter težavah v dobavnih verigah medletno zvišala na 4,6 odstotka. Okoli polovico rasti so k temu prispevale višje cene naftnih derivatov in toplotne energije, ob rasti uvoznih cen in cen pri proizvajalcih pa so se precej zvišale tudi cene blaga. Cene poltrajnega blaga so se precej zvišale zaradi višjih cen obleke in obutve, rast cen trajnega blaga pa se je še naprej krepila predvsem zaradi dražjih avtomobilov.
Inflacija bo, v največji meri zaradi visokih rasti cen energentov v zadnjih mesecih in vztrajanja motenj v dobavnih verigah, letos in naslednje leto višja, kot so na Umar pričakovali v jesenski napovedi. Decembra letos bo na medletni ravni namesto jeseni predvidenih 2,5 odstotka zelo verjetno presegla štiri odstotke, in se v povprečju leta približala dvema odstotkoma (v jesenski napovedi so pričakovali 1,4-odstotno rast). Višja inflacija naj bi po oceni Umar vztrajala vsaj še nekaj mesecev, zato bi tudi povprečna inflacija v letu 2022 lahko presegla tri odstotke.
Brezposelnih za petino manj kot lani
Razmere na trgu dela ostajajo zelo ugodne. Brezposelnih je bilo novembra v primerjavi z mesecem prej za 1,9 odstotka manj, medletno se je brezposelnost znižala za petino, v primerjavi z novembrom 2019 pa za skoraj desetino.
Medletna rast plač se je v preteklih mesecih upočasnila, na kar je vplivala predvsem nižja rast plač v javnem sektorju zaradi manj izplačil dodatkov, povezanih z epidemijo. Na rast plač v zasebnem sektorju vpliva predvsem dvig minimalne plače na začetku leta, ponovna zaposlitev oseb, vključenih v interventne ukrepe, ter pomanjkanje delovne sile v nekaterih dejavnostih.
Javnofinančni primanjkljaj je bil v desetih mesecih leta nižji kot v enakem obdobju lani, do konca leta pa na Umar pričakujejo da se bo zaradi običajno okrepljenih investicijskih izdatkov v zadnjih mesecih leta in ponovno nekoliko povečanih izplačil za blaženje posledic epidemije povečal.
Napovedi spremlja velika negotovost
Pričakovanja glede gospodarske rasti za naslednje leto še naprej spremlja velika negotovost, sicer pa ostajajo v okvirih jesenske napovedi, v kateri je predvidena 4,7-odstotna rast BDP. Tveganja za uresničitev jesenske napovedi za leto 2022 so z vidika zdravstvenih razmer in ozkih grl pretežno negativna, nekaj pa je tudi možnosti za višjo rast kot je bila napovedana jeseni, pravijo na Umar.
Še naprej bodo za gospodarska gibanja ključne zdravstvene razmere ter ukrepi za zajezitev epidemije. Epidemična situacija in z njo povezana negotovost bo po navedbah Umar vplivala na hitrost sproščanja obsežnih prihrankov. Morebitno daljše vztrajanje omejitev na ponudbeni strani, zlasti pomanjkanje nekaterih surovin in polizdelkov, pa naj bi vplivalo predvsem na predelovalne dejavnosti in posledično izvoz, povečala bi se lahko tudi tveganja za večje stroškovne pritiske.
Velika negotovost je povezana tudi s cenami energentov, ki bi se lahko še povišale in na teh ravneh ostale dlje časa od trenutnih predvidevanj (po ocenah mednarodnih institucij naj bi se ti cenovni pritiski umirili do sredine leta 2022). Vztrajanje višje inflacije bi se lahko prelilo v zahteve po povišanju plač, na katere bo že sicer vplivalo pomanjkanje usposobljene delovne sile.
Na bolj optimistični strani ostaja možnost hitrejše odprave težav z ozkimi grli v dobavi, kar bi po oceni Umar ugodno vplivalo na globalno gospodarsko aktivnost, ublažilo pa bi tudi s tem povezane cenovne pritiske. Na okrevanje bo pomembno vplivalo tudi učinkovito črpanje celotnega paketa EU sredstev, tako v Sloveniji kot v glavnih trgovinskih partnericah. S tem v zvezi bo imela pomemben vpliv realizacija načrtovanih javnih investicijskih projektov.
Sprejetje davčne razbremenitve bi kratkoročno lahko povišalo zasebno potrošnjo, na srednji in dolgi rok pa bi lahko povečalo pritiske na omejevanje drugih izdatkov zaradi potrebe po zagotavljanju vzdržnih javnih financ, še pravijo na Umar.
