Nakup spornih hitrih antigenskih testov za covid-19 že mesece pretresa parlamentarna komisija, ki jo vodi Robert Pavšič (LMŠ). Milijonski posel z državo in z njim povezana verifikacija testov, ki jo je opravil Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), je vzbudil tudi radovednost kriminalistov Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). Zbrali so toliko dokazov za obstoj suma storitve kaznivih dejanj, da so na njihovih podlagi prepričali tožilca, ki je pri pristojnemu preiskovalnemu sodniku pridobil nalog za izvedbo hišnih preiskav. V akcijo je NPU šel danes zjutraj.
Iz generalne policijske uprave so sporočili, da NPU preiskuje sum zlorabe uradnega položaja in oškodovanja javnih sredstev pri izvedbi javnega naročila. S pomočjo kriminalistov Policijske uprave Celje opravljajo hišne preiskave na 12 lokacijah na območju Ljubljane, Celja, Maribora in Nove Gorice. Zasegajo elektronske podatke in predmete. Osumljenih je sedem oseb, prostosti niso odvzeli nikomur.
Iz sporočila za javnost je možno razbrati, da policija za prvo kaznivo dejanje, torej da so zlorabili svoj uradni položaj in pravice pri vodenju javnega naročila za nakup hitrih antigenskih testov, sumi štiri uslužbence ministrstva za zdravje. Posel so oddali podjetju Majbert Pharm. Osumljen je tudi direktor tega podjetja Klemen Nicoletti. V postopku javnega naročila so izbrali Majbert Pharm kot najboljšega ponudnika, čeprav podjetje ni izpolnjevalo formalnih razpisnih pogojev iz javnega naročila, s čimer je pridobilo nepremoženjsko korist v obliki posla za nabavo hitrih antigenskih testov.
Za drugo kaznivo dejanje, oškodovanje javnih sredstev, pa so kriminalisti osumili tri uslužbence ministrstva za zdravje in osebo iz javnega zavoda. Zagrešili naj bi ga s tem, ker niso prekinili pogodbe za dobavo neustreznih hitrih testov. Policija je ocenila, da si je Majbert Pharm pridobil približno 1,2 milijona evrov protipravne premoženjske koristi na račun oškodovanja javnih sredstev.
V vodstvu NLZOH so Dnevniku potrdili informacijo, da pri njih poteka hišna preiskava Nacionalnega preiskovalnega urada. »NLZOH aktivno sodeluje pri preiskavi, s katero je danes začel NPU. Vso zahtevano dokumentacijo bomo, skladno z odredbo sodišča, uradu izročilu prostovoljno. NLZOH bo tudi naprej, v kolikor bo potrebno, polno sodeloval z vsemi pristojnimi organi. Vsebine preiskave pa v tem trenutku ne moremo komentirati,« nam je sporočila Maja Kostanjšek iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano.
Medtem pa so nam tudi na ministrstvu za zdravje potrdili, da je pri njih »potekala hišna preiskava v zvezi z omenjeno zadevo. Organom pregona smo omogočili dostop do želene dokumentacije. Zaradi interesa postopka do zaključka preiskave zadeve ne moremo komentirati,« je zapisal svetovalec Matevž Polajnar.
Nakup, sumljiv od vsega začetka
Državni nakup hitrih antigenskih testov pri podjetju Majbert Pharm je bil sumljiv od vsega začetka. Več prič parlamentarne komisije je z dokazi podkrepilo očitek, da je NLZOH opravil strokovno pomanjkljivo validacijo testov. »Kronska priča« je bila Metka Paragi, doktorica znanosti s področja javnozdravstvene mikrobiologije. Bila je dolgoletna operativna vodja referenčnega laboratorija za gripo in sars, ki deluje pod okriljem NLZOH. Petnajst let je bila nacionalna kontaktna točka pri Evropskem centru za preprečevanje in nadzor bolezni (ECDC).
Preiskovalni komisiji državnega zbora, ki se na zahtevo opozicije ukvarja z ukrepanjem vlade v epidemiji covida-19, je oktobra osvetlila ozadje validacije hitrih antigenskih testov kitajskega proizvajalca Shenzen Ultra-Diagnostics Biotec. »Testi niso ustrezni,« je vztrajala mikrobiologinja. »Ne izpolnjujejo tehničnih zahtev razpisne dokumentacije ministrstva za zdravje niti smernic strokovne skupine in ECDC,« je zatrdila.
Preberite še: Kako je nacionalni laboratorij pomagal majbertovcem
Teste uvaža ljubljansko podjetje Majbert Pharm, Slovenija jih je kupila decembra lani. Javnost in stroka sta od začetka dvomili o njihovi kakovosti, tudi zato, ker v času sklenitve posla še niso bili priglašeni v EU. Ministrstvo se je na dvome odzvalo z naročilom validacije. NLZOH je poročilo objavil 9. februarja. »Občutljivost hitrih antigenskih testov v celotni skupini preiskovancev je 77,38-odstotna,« piše v poročilu. Testi zgrešijo torej več kot vsakega petega okuženega in niti približno ne dosegajo tehničnih zahtev, ki jih je postavilo ministrstvo.
S takšnim rezultatom niso dosegli pogojev nacionalne strokovne skupine niti niso izpolnili kriterijev ECDC, po katerih bi morali biti več kot 90-odstotno občutljivi in več kot 97-odstotno specifični. Občutljivost je merilo pravilnega prepoznavanja pozitivnih rezultatov, specifičnost testa pa določa, kako dobro test zazna resnično negativne vzorce. Prav tako niso izpolnili tehničnih zahtev ministrstva za zdravje – testi bi morali biti več kot 95-odstotno občutljivi in več kot 97-odstotno specifični. Tudi razpisnega pogoja države, ki je terjal najmanj 90-odstotno občutljivost, testi niso izpolnjevali.
Obravnavani testi ne bi smeli dobiti zelene luči NLZOH, vztraja Metka Paragi. A so jo. Laboratorij se je v poročilu skliceval na manj stroge pogoje Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Pa še tem kriterijem so testi glede občutljivosti zadostili le v skupini simptomatskih preiskovancev.
Validacija NLZOH je bila zlata vredna
Ministrstvo za zdravje, ki ga je takrat vodil premier Janez Janša, je zatem ocenilo, da so testi ustrezni. Pozitivna validacija NLZOH je bila za podjetje Majbert Pharm zlata vredna, odprla mu je vstop na tuje trge. Z njo so namreč testi kitajskega proizvajalca Shenzen Ultra-Diagnostics Biotec postali potrjeno kakovostni. Uvrstili so se na seznam evropske komisije, v katerem so navedeni testi, katerih rezultat je čezmejno priznan v digitalnem evropskem potrdilu o covidu-19.
Po podatkih aplikacije Erar je Majbert Pharm letos ustvaril že več kot 2,2 milijona evrov prihodkov z javnimi gospodarskimi subjekti. K znesku je treba prišteti še naročilo države, ki je za 500.000 testov plačala 905.000 evrov plus DDV, in še februarsko naročilo Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije v skupni vrednosti 1,5 milijona evrov plus DDV. Podjetje Majbert Pharm je leta 2020 ustvarilo 390.000 evrov prihodkov.
Metka Paragi je z dokumenti nizala dodatna dejstva, kaj vse je bilo narobe v postopku verifikacije in kako naj bi laboratorij zameglil neustreznost testov. Direktorici Tjaši Žohar Čretnik je očitala, da je od sebe odrinila kompetentne strokovnjake, zaradi česar je sodelavka virologinja protestno zapustila delovno mesto. Izpostavila je tudi okoliščino, da se v takšnih verifikacijah nikoli ne preizkuša samo enega testa, temveč se običajno testira teste vsaj treh ali štirih proizvajalcev. Verifikacija je po njenih besedah kršila še več drugih navodil in priporočil ECDC.
Preslišana opozorila, da testi ne izpolnjujejo kriterijev
Direktorica NLZOH Tjaša Žohar Čretnik je pred komisijo zavrnila očitke in zatrdila, da so pri verifikaciji upoštevali strokovne kriterije WHO. Več testov hkrati pa da niso preizkusili zaradi omejenih zmogljivosti in »ker proizvajalcev niso hoteli postavljati v neenakopraven položaj«. Očitke so odločno zavrnili tudi v NLZOH. V odgovoru na Dnevnikova vprašanja so oktobra sporočili, da so verifikacijo opravili v skladu s strokovnimi pravili in mednarodnimi standardi, standardov ECDC pa v poročilu niso omenili, ker je nacionalna delovna skupina sprejela identične kriterije.
Ustreznost opravljenih verifikacij je minuli teden argumentirano spodkopala tudi Viktorija Tomič, vodja strokovne skupine za hitre teste ministrstva za zdravje. Pred preiskovalno komisijo državnega zbora je prejšnji teden ponovila, kar je trdila že januarja. In sicer da Majbertovi testi niso ustrezali strokovnim kriterijem za presejalno testiranje. Ob tem je obžalovala, da pri uvajanju hitrih testov v Sloveniji ni sodelovala mikrobiološka stroka.
Mikrobiologinja je uvodoma pojasnila, da je skupino proti koncu lanskega leta imenovalo ministrstvo za zdravje, pred začetkom uporabe hitrih antigenskih testov. Naloga štiričlanske skupine je bila priprava strokovnih priporočil za njihovo uporabo. V skupini so po njenih besedah določili najnižji ustrezni nivo občutljivosti hitrih testov. Tomičeva je ocenila, da na NLZOH v verifikaciji niso odgovorili na vprašanja, ki so si jih postavili. Tako so vseskozi izpostavljali, da testi omenjenega podjetja ustrezajo kriterijem WHO in navedbam proizvajalca, a le v delu, ko so bili analizirani pri zaznavi okužbe med bolnimi osebami.
Spomnila je, da je NLZOH ugotovil, da testi pri zaznavi okuženih brez simptomov ne zadostujejo smernicam WHO, ECDC in strokovne skupine. V Sloveniji validirani testi proizvajalca Shenzen Ultra-Diagnostics Biotec so danes na seznamu hitrih antigenskih testov, katerih uporabo WHO izrecno odsvetuje.
