Litovski zunanji minister Gabrielius Landsbergis je napovedal, da ne bo obiskal Pekinga, a je skeptičen glede skupnega evropskega stališča. »Vedno sem za evropski pristop, a ga je včasih težko najti,« je obžaloval pred začetkom srečanja. Na vprašanje o svojem stališču, če se v EU ne bo mogli dogovoriti, pa je odgovoril: »Ne bom šel.« Odnosi med Vilno in Pekingom so sicer od odločitve o odprtju tajvanskega predstavništva v Litvi napeti.
Njegov luksemburški kolega Jean Asselborn je menil, da je diplomatski bojkot malo koristen. »Strinjam se s stališčem Francije,« je dejal. Francoski predsednik Emmanuel Macron je namreč mnenja, da bi bil zgolj diplomatski bojkot »zelo majhen in simboličen ukrep«.
»Olimpijske igre so vedno politične«
»Olimpijske igre so vedno politične, politično nevtralne olimpijske igre ne obstajajo. Kot evropski državljan se sprašujem, ali je prav, da pošljemo športnike na Kitajsko in da jih politični voditelji gledajo na televiziji,« je pojasnil Asselborn.
Avstrijec Alexander Schallenberg je izrazil dvome o »umetni politizaciji olimpijskih iger«. »Imam podobno stališče kot predsednik Macron, vendar bi bilo dobro, da bi Evropa sprejela enotno stališče o tej temi,« je dejal. »Olimpijske igre so praznik športa. Priložnosti ne bi smeli izkoristiti za politične igrice,« pa je v nedeljo dejala nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock.
ZDA, Kanada, Avstralija, Velika Britanija in Nova Zelandija so se odločile za »diplomatski bojkot« zimskih olimpijskih iger v Pekingu, da bi obsodile kršitve človekovih pravic na Kitajskem, zlasti v njeni pokrajini z muslimansko večino v Xinjiangu. Kitajske oblasti so sicer napovedale, da bodo države, ki se bodo pridružile temu diplomatskemu bojkotu zimskih olimpijskih iger, »plačale ceno«.
Igre v Pekingu bodo na sporedu med 4. in 20. februarjem.