Za lastno sušilnico blata v čistilni napravi so se zaradi znanih težav odločili že spomladi. Suho blato raje prevzemajo tudi prevzemniki blata, saj je lažje za transport do uničenja.

V Logatcu so postavili premično sušilnico blata ob čistilni napravi, njena velikost pa ne omogoča prevzema blata iz katere druge čistilne naprave. »Računamo, da bomo na leto posušili približno 200 ton blata, kar bo pomenilo bistveno zmanjšanje količin in predvsem teže, saj smo prej na leto pridelali 600 ton blata,« je dejal Matjaž Kurent, v. d. direktorja Komunalnega podjetja Logatec.

Zaradi nižjih stroškov odvoza blata se bodo stroški zmanjšali do 20 odstotkov. Težko pa se bo to poznalo tudi na položnicah, saj so se letos krepko zvišali drugi stroški, predvsem stroški energentov. Kolikšen bo resnični prihranek, bo jasno šele v letu ali dveh delovanja sušilnice.

Posušeno komunalno blato je sicer dober energent, primerljiv z rjavim premogom, vendar pri nas ni zakonske ureditve, ki bi dovoljevala njegovo uporabo. Pred leti so ga kot sekundarni energent uporabljali le v Salonitu Anhovo, ki pa posušenega komunalnega blata trenutno ne uporablja za sosežig. Za način in tehnologijo sušenja komunalnega blata se zanimajo tudi v drugih slovenskih občinah. Predstavniki nekaterih podjetij in komunalnih podjetij so jih že obiskali in si ogledali postavljeno sušilnico blata.

V Vrtojbi prihranijo

Že šest let, vse od odprtja, pa sežigalnico uporabljajo v centralni čistilni napravi Vrtojba. Na Goriškem so jo postavili sočasno s čistilno napravo in je po besedah vodje investicijsko-razvojnega sektorja družbe Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica Mitje Gorjana že skoraj amortizirana. »Na dan pri nas izločimo od 200 do 250 ton blatenice, ki jo najprej mehansko obdelamo na dehidraciji. Tako pridemo do vsebnosti približno 20 odstotkov suhe snovi. To še vedno pomeni ogromno količino in strošek odvoza bi bil zelo velik, saj govorimo o okrog 4000 tonah blata na letni ravni. Pri nas pa imamo stopnjo več, saj tako dehidrirano blato transportiramo v sušilnico, kjer ga nato posušimo na vsebnost suhe snovi nad 95 odstotkov. Letna količina posušenega blata je zato okrog 700 ton, tega nato predamo družbi za prevoz na uničenje,« je povedal Gorjan. Tako obdelano suho komunalno blato na leto prinese okrog pol milijona evrov prihranka. sta