To me je začudilo, ker sam, ko se približujem zebri, vedno upočasnim hitrost, tudi zato, ker vem, da je preživetje pešca pri trku odvisno prav od hitrosti vožnje. Če vozimo s hitrostjo 60 kilometrov na uro, je zgolj 10-odstotno, pri hitrosti 50 kilometrov na uro, približno polovično in pri 30 kilometrih na uro že 90-odstotno. Imeti na vesti do konca življenja nekoga zgolj zato, ker smo v mestu vozili prehitro, je obžalovanja vredno. Poznam posameznika, ki se mu je to primerilo, življenje se mu je postavilo na glavo, dogodka pa dve desetletji pozneje še vedno ni prebolel.

Seveda pa pešci, ki so najbolj ranljivi udeleženci v prometu, niso brezmadežni. V skladu s statistiko so krivi za petino nesreč, v katerih so udeleženi. Nič čudnega, ko pa lahko v prometu vsak dan opazimo pešce, ki narobe prečkajo cestišče. Predvsem tam, kjer ni prehoda za pešce, pri rdeči luči na semaforju ali pa se za prečkanje odločijo nenadoma in sploh ne spremljajo prometa. Če se to zgodi v temnejših delih dneva in ob zmanjšani vidljivosti, je to še toliko bolj nevarno.

Ker se pri trku avtomobila in pešca dobro ve, kdo potegne kratko, je industrija sklenila, da se bo vključila v reševanje problema, k čemur jo je spodbudila tudi organizacija EuroNCAP, saj ima pri končni oceni varnosti avtomobila zdaj pomemben delež tudi varnost pešcev. Zato so prednji deli oblikovani tako, da so poškodbe ob trku manjše, v sodobnem avtomobilu pa so vgrajeni tudi napredni sistemi, ki skrbijo, da je nesreč s pešci manj in da bodo posledice milejše. Sistemi tako omogočajo zaznavo pešcev, nanje opozarjajo voznika in za nameček avtomatično zavirajo v sili. A vsemogočni tudi ti sistemi vendarle niso.

Tako na evropskih cestah vsako leto umre približno 5000 pešcev, od tega vsak četrti na označenem prehodu. Pred časom so v 22 evropskih državah opravili test prehodov za pešce, a rezultati niso bili spodbudni, saj je kar 53 prehodov (vsak šesti) dobilo negativno oceno. Ker so prehodi za pešce v današnji obliki že dobrih 70 let, jih poskušajo nadgraditi, vse v smeri večje varnosti pešcev. Tako so na primer februarja v Kranju predstavili nov prehod, opremljen s sodobno elektroniko, ki prilagaja osvetlitev glede na prisotnost pešcev in zunanjim razmeram. Prehod ima dva senzorja za pešce in potrebno elektroniko za delovanje sistema. Ko senzorja zaznata pešca, začneta utripalca tako podnevi kot ponoči utripati, prav tako LED-svetilki. Ti močneje zasvetita zlasti ob večernih in nočnih urah ter tako učinkovito opozorita na prisotnost pešca na prehodu.

Še vedno najučinkovitejša preventiva pa je nižja hitrost. Zato v mestu vedno vozite v skladu z omejitvami, tudi če se vam 30 kilometrov na uro ne zdi smiselna!