Vsi vpleteni, ki so tuhtali, kako rešiti štorkljaste zagate pod gnezdom, ki so si ga štorklje uredile na dimniku stanovanjskega bloka v Frankovem naselju v Škofji Loki, so rešitve uresničili pred kratkim. Štorklje imajo zdaj varnejši dom, njihovo spomladansko in poletno gnezdenje na dimniku bloka pa bo manj moteče za tamkajšnje prebivalce. Pred časom so se namreč na Občino Škofja Loka obrnili stanovalci, ki niso bili navdušeni nad gnezdom štorkelj. »V okviru projekta Loško je ekološko smo nevšečnosti rešili v obojestransko korist, se pravi v zadovoljstvo tamkajšnjih krajank in krajanov ter štorkelj,« so zapisali na občini.

Dotrajani in neustrezni temelji domovanja štorkelj

Čeprav je štorklja zaščitena živalska vrsta ter simbol sreče in rodnosti, ima veliko gnezdo, ki težko ostane neopaženo. »Z gnezda včasih pade kakšna veja, okrog njega so iztrebki, izbljuvki hrane, ki je mladiči ne prebavijo, ostanki hrane, med katere sodijo voluharji ali kače. Za poznavalce štorkelj je vse to nekaj običajnega, a ker se na stanovanjskem bloku to nabira v žlebovih, je s tem nekaj dodatnega dela,« opisuje dr. Damijan Denac iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). »V Škofji Loki pa je bil drugi del težave prav tako pomemben. Gnezdo je bilo na strehi starega dimnika bloka, za katerega zagotovo ni bilo predvideno, da bi nosil takšno težo, štorklje pa vsako leto gnezdu še kaj dodajo. Gnezdo se jeseni napije vode, pozimi nanj pade sneg in tako lahko tehta tudi več kot tono. To je obremenitev, ki je za slab star dimnik lahko problematična,« opisuje Denac.

Veliko premišljevanja in strokovnega znanja različnih področij ter zahtevna izvedba so prinesli rešitev – poseben kovinski podstavek za pod gnezdo, ki so ga v lokalnem podjetju izdelali po navodilih našega sogovornika. Pri tem so sodelovali tudi s krajevno skupnostjo Trata, stanovalci bloka, projektant je preveril statično stabilnost… »Namestitev je trajala več ur, saj je bilo treba kovinsko konstrukcijo razžagati in polovico konstrukcije skupaj z gnezdom z dvigalom spustiti na tla, sledil je spust še druge polovice. V gnezdu so pred tem odstranili spodnji del, zaraščen s travo. Izvajalci so pravilno stabilizirali težišče celotne konstrukcije in jo dvignili na dimnik,« so opisali na občini in dodali: »Namestitev je v veliko zadovoljstvo vseh uspela po pričakovanjih. Občina Škofja Loka bo v prihodnje poskrbela tudi za letno čiščenje žlebov, strehe stavbe in bližnje kotlovnice ter s tem zagotovila, da žlebovi ne bodo polni vej in hrane, ki jo štorklje prinašajo s seboj.«

Niti dve rešitvi nista enaki

Dr. Damijan Denac pravi, da so v društvu takšnih akcij navajeni. V zadnjih dveh desetletjih so jih približno 50 opravili v Pomurju, približno še enkrat toliko pa še drugje po Sloveniji. »Niti dve rešitvi nista enaki,« poudarja. Vsaka od njih terja veliko iznajdljivosti in sodelovanja z lokalno skupnostjo, gasilci, elektropodjetji… Nezanemarljivi so tudi stroški, ki jih takšne akcije prinesejo, v Škofji Loki je za to po njegovem poskrbela občina. »Pred vsakim takim posegom pa mora dovoljenje zanj izdati zavod za varstvo narave,« poudarja.

Sicer pa se gnezda na dimniku škofjeloškega bloka drži nekaj zanimivosti. »Gnezdo sam popisujem že 15 let, prvič smo ga popisali leta 2007, potem pa je bilo bolj ali manj vsa leta zasedeno. Iz njega je v tem času poletelo 24 mladičev, največ, kar štirje mladički, leta 2011,« opisuje naš sogovornik. Letos se je obročkanju mladičev štorkelj na Gorenjskem pridružila tudi Dnevnikova ekipa, in ko se je gasilska lestev približala gnezdu, je bilo to prazno. Stanovalci so poročali o 'prepirih' med dvema samcema, Denac pa opozarja tudi na slabe vremenske razmere, ki so po vsej državi krojile število mladičev te ptice. »Imeli smo deževno in hladno pomlad, sploh prvo polovica maja, ko mladiči še niso imeli stalne telesne temperature. V takih razmerah jih ogromno pogine,« je pojasnil.