»Zlata podrevnica je najbolj strupena vrsta žabe na svetu. V povprečju ima dovolj toksina, da ubije deset do dvajset ljudi ali približno deset tisoč miši,« pove Simon Cirkulan, biolog in vodja celjske Tropske hiše, naravovarstvene ustanove, ki na približno 600 kvadratnih metrih gosti že več kot 100 vrst živali. Mnoge med njimi so ranljive in v naravi zelo ogrožene, nekaterim grozi celo izumrtje. Med temi so tudi podrevnice, skupina brezrepih dvoživk s približno 200 vrstami v 16 rodovih. V naravi poseljujejo vlažna tropska in subtropska območja Južne in Srednje Amerike. »Prepoznamo jih po vpadljivem, pisanem videzu, ki plenilce svari pred njihovo strupenostjo. Bolj ko so pisane, bolj so strupene. Znanstveniki so ugotovili, da je strupenost odvisna tudi od prehrane. V naravi se namreč prehranjujejo z mravljami, termiti, žuželkami, stonogami in pajkovci, ki vsebujejo toksine,« razloži Cirkulan.

Indikator čistega okolja

Obenem doda, da podrevnice pri njih niso strupene, saj so vzgojene v umetnem okolju, pri rejcih ali v živalskih vrtovih. Po drugi strani pa strup določenih vrst znanstveniki uporabljajo tudi v medicini, predvsem proti bolečinam. Epibatidin, alkaloidni toksin, ki ga nekatere podrevnice izločajo skozi kožo, je namreč celo 200-krat močnejši kot morfij. Izločki podrevnic so obetavni tudi kot mišični relaksanti, srčni stimulanti in zaviralci apetita. Sicer pa so tudi podrevnice vse bolj ogrožene, predvsem zaradi izsekavanja tropskega gozda in onesnaževanja s kemikalijami, smrtonosne so zanje tudi glive in bakterije.

V Celju je na ogled deset različnih vrst, podvrst in barvnih različic pisanih dvoživk, vsaka živalska vrsta pa ima svoje mikrookolje, v katerem je konstantnih 22 do 23 stopinj Celzija. Obiskovalci dobijo veliko informacij o njih tudi na izobraževalnih tablah, ki so jih pripravili ob terarijih. »Hranijo se z ogromnimi količinami insektov in drugimi manjšimi živalmi. Prav tako so indikator čistega okolja, saj so občutljive že za zelo majhne spremembe,« še razloži Cirkulan. Dodaja, da so podrevnice uvrščene na sezname prostoživečih divjih živali in rastlin ter njihovih delov, s katerimi je trgovanje prepovedano ali nadzorovano. »Ščiti jih mednarodna konvencija Cites. Države podpisnice konvencije, med katerimi je tudi Slovenija, še bolj nadzirajo trgovanje in promet z divjimi vrstami,« razkriva Cirkulan.

Pogoji za razmnoževanje

»V Tropski hiši smo poskrbeli za to, da smo podrevnicam ponudili pogoje, v katerih se bodo lahko razmnoževale. Ker so vrste redke, nekatere ranljive ali ogrožene, bomo z vzrejo in vzrejnimi programi poskrbeli za zvečanje števila podrevnic v umetnem okolju. Če se bo v prihodnosti pojavila potreba, bomo podrevnice vračali tudi v naravno okolje, če bo to sploh še obstajalo. To pomeni, da bodo lahko potomci naših žab ponovno naselili območja Latinske Amerike,« še razkrije Cirkulan in opozarja, da lahko za podrevnice veliko naredimo že s tem, da izbiramo lokalne izdelke in kupujemo pohištvo iz domačega in ne uvoženega lesa. Sicer pa podrevnice v naravi živijo od enega do treh let, v umetnem pa od 10 do 15. Razmnožujejo se v vodi, kamor odlagajo jajčeca, nekatere pa skotijo tudi žive mladiče.