Elite tudi v kriznih razmerah želijo ne le enak, ampak še večji kos pogače. Omenjen je bil elitni zdravnik, ki zna presaditi pljuča. Njega in njemu podobne je seveda treba plačati še posebej dobro. Le kje bo ta dohtar zapravil te denarce? Si bo privoščil safari v Afriki kot lani oni mariborski zdravnik? Če bi se običajnemu smrtniku okvarila pljuča in bi potreboval presaditev, je prav malo možnosti, da bi zavarovalnica odobrila poseg. Številni tudi menimo, da v takšnem svetu niti ne bi želeli živeti. Pljuča gor ali dol.
Po besedah vodje sindikata Fides številnim elitnim zdravnikom zaradi negativnega odnosa množic do teh zdravnikov ugaša njihova ljubezen do domovine. Dr. Kuštrinu lahko zagotovim, da so čustva vzajemna. Tudi mi plebejci smo ohranili svoje spoštovanje le do večine naših osebnih zdravnikov. Do zdravniške elite pač (večinoma) ne.
Narod, ljudstvo seveda težko shajamo brez svojih elit. Brez ljudi, ki so vodilni v svojih panogah. In so nam vzor v intelektualnem, kulturnem in umetniškem smislu. In nas vlečejo naprej. Takšnim elitam smo pripravljeni priznati ustrezno (visoko) rento.
Razkorak je torej v tem, da bi si ljudstvo želelo svojo aristokracijo, ponuja pa se nam buržoazija.
Rado Krušič, Žalec
