Skupine so manjše, zato je število šefov večje in mamila tudi v Južni Ameriki niso več v rokah enega posameznika ali dveh. Mimogrede, vprašanje, zakaj preprodajalcev ni bilo že v 19. stoletju, je nesmiselno, ker so večino težjih drog prepovedali šele v začetku 20. stoletja. Jasno, še pred tem so kitajski priseljenci tihotapili opij za kadilnice opija, a kot rečeno, v večjem delu sveta so tovrstna mamila prepovedali v začetku prejšnjega stoletja.

Arnold Rothstein, 1882–1928

Arnold Rothstein, oče mafije v ZDA, je preziral ljudi, ki so se drogirali. Tudi pijancev ni maral, na zabavah je pil mleko in jedel sadje. Njegovi varovanci so bili Lucky Luciano, Meyer Lansky, Johnny Torrio, Dutch Schultz, Frank Costello in Bugsy Siegel. V ozadju je organiziral posle, umazana dela in spopade je prepuščal njim. Narodnost in podobne pripadnosti ga niso zanimale. Italijani, Judje ali Irci, vseeno mu je bilo, bolestno ga je zanimal samo denar. In ker se mu je zdelo tihotapljenje alkohola v času ameriške prohibicije logistično naporno, se je lotil mamil, saj so bila lažja. Njegov najbližji sodelavec je bil tretji najbogatejši človek na svetu, belgijski milijonar Alfred Lowenstein. Arnold Rothstein je bil nadarjen matematik, a zgodovina se ga bo bolj spominjala po tem, da je lažiral finalno serijo v baseballu leta 1919, ko so favorizirani Chicago White Sox izgubili z ekipo Cincinnati Reds. Jasno, Rothstein je podkupil igralce Chicaga. Prvi veliki preprodajalec mamil pa je imel hibo. Bil je neozdravljiv hazarder, ki ga je nikoli odkrit morilec ustrelil zaradi prirejenega turnirja pokra, na katerem je igral.

Bumpy Johnson, 1905–1968

Ellsworth Raymond Johnson - Bumpy se je rodil v Južni Karolini in se pri desetih preselil v New York, potem ko je njegov brat ubil belca. Pri 14 letih je prišel v Harlem, kjer je prijateljeval s tamkajšnjo mafijsko šefico Stephanie Saint-Clair. Na kriminalni lestvici se je hitro vzpenjal in ko je leta 1935 v spopadu umrl njegov nasprotnik Dutch Schultz, je prevzel trg z mamili v New Yorku. Veljal je za okrutnega morilca, ki je v Harlem prinesel heroin, a so ga domačini ljubili. V filmu Ameriški gangster ga je igral Clarence Williams III.

Frank Lucas, 1930–2019

Frank Lucas je prišel v Harlem iz Severne Karoline. Pod svoje okrilje ga je vzel Bumpy Johnson in po njegovi smrti je trg s heroinom prevzel prav Lucas. Lucas je imel idejo. Med vojno v Vietnamu je šel na Daljni vzhod in se s proizvajalci heroina dogovoril, da so mamila v ZDA vozili v krstah ameriških vojakov. Kar je seveda zelo zmanjšalo stroške prevoza. Leta 1975 so ga aretirali v njegovi hiši in ker je izdal na stotine oseb, povezanih s prodajo mamil, je dobil le šest let zapora. V filmu Ameriški gangster ga je igral Denzel Washington.

Khun Sa, 1934–2007

Zlati trikotnik obsega orjaško gorato območje med Mjanmarom, Laosom, Vietnamom ter Tajsko in dolga leta ga je vodil kitajski preprodajalec oziroma bolje general Chang Chi Fu ali Khun Sa. Rodil se je v Burmi, umrl v Mjanmaru, vmes pa je s svojo vojsko kontroliral praktično vse države v trikotniku. Imel je okoli 20.000 vojakov in infrastrukturo, ki je v šestdesetih in sedemdesetih letih proizvajala vsaj četrt vsega heroina na trgu. Ameriške oblasti so od Burme zahtevale njegovo izročitev, a do nje seveda ni prišlo.

Manuel Noriega, 1934–2017

Vloga panamskega diktatorja (1981–1989) je skrivnost – po eni strani je skoraj gotovo delal za vlado ZDA, po drugi strani so ga Američani leta 1989, potem ko je postal neposlušen in se začel naslanjati na države Srednje Amerike, strmoglavili in mu sodili. Noriega je trdil, da mu je Cia nakazala najmanj deset milijonov dolarjev podkupnin, Američani pa so trdili, da jih je dobil zgolj 100.000. A dejstvo je, da je Noriega prekupčeval s kokainom in da naj bi samo prek francoskih bank opral za več kot dve milijardi dolarjev denarja.

Carlos Lehder, 1949

Lansko poletje so ameriške oblasti iz zapora izpustile nemško-kolumbijskega tihotapca z mamili, desno roko Pabla Escobarja in soustanovitelja zloglasnega medelinskega kartela. Carlos Lehder je veljal za nasilneža, ki je s kokainom tako obogatel, da si je celo kupil otok. Leta 1987 so ga kolumbijske oblasti izročile ZDA, kjer so ga obsodili na 135 let zapora, a so mu kazen skrajšali, ker je hudo bolan in ker je sodeloval z oblastmi, predvsem v primeru Noriega. Carlos Lehder zdaj živi v Nemčiji, ki plačuje njegovo zdravljenje.

Griselda Blanco, 1943–2012

Botra ali Črna vdova je bila članica medelinskega kartela, hkrati pa ena najbogatejših in najnevarnejših žensk na svetu. Že od otroštva, ko je zbežala od doma, je poznala samo posel z mamili. Potem ko je živela na relaciji Miami–Medelin, je v najboljših časih na mesec prodala za 80 milijonov dolarjev mamil. Leta 1985 so jo aretirali in jo obtožili treh umorov. Zaradi napak v postopku ni bila obsojena in so jo leta 2004 izgnali v Medelin, kjer so jo ustrelili, medtem ko je pri mesarju kupovala za kar 120 evrov mesa.

Miguel Angel Felix Gallardo, 1946

Šef šefov (El Jefe de Jefes), tudi Boter (El Padrino) je ustanovitelj enega najpomembnejših mehiških kartelov – kartela Guadalajara. V najboljših časih, konec sedemdesetih in v začetku osemdesetih let, so kontrolirali praktično vso trgovino z mamili med Mehiko in ZDA. Gallardo, bivši policist, se je v zaporu znašel leta 1989, potem ko je zverinsko mučil, mu slekel kožo in ubil ameriškega agenta pod krinko. Dobil je 37 let zapora, a je najti mnenja, da je kljub temu, da je bil v zaporu, še naprej vodil posle prek svojih sorodnikov.

Pablo Escobar Gaviria, 1949–1993

Kolumbijski trgovec z mamili je bil najprej mali kriminalec, ki se je preživljal s krajami avtomobilov in ugrabitvami, dokler ni odkril kokaina. Z denarjem od trgovine v ZDA je kupil največjo vilo v deželi, imel je helikopterje in celo lasten živalski vrt. Kolumbijci so ga imeli za heroja, nekaj časa je bil celo član parlamenta. Leta 1989 je v državi prišlo do mamilarske vojne, ki jo je povzročil Escobar (okoli 4000 mrtvih). Na koncu se je predal, a je hotel v zapor, ki ga je sam zgradil. Tudi iz te razkošne vile je pobegnil, po dolgem iskanju pa ga je vojska našla in ustrelila.

Joaquin Guzman - El Chapo, 1957

El Chapo je na začetku svoje kriminalne poti sodeloval s krvavima narkomanskima šefoma Salazarjem in Gallardom. Ko so ju zaprli, je prevzel kartel Sinaloa. Mehiški diler je podkupoval policiste, vojsko in politike ter celo predsednika Nieta. Tudi zato je vedno uspel zbežati iz zapora. Zdaj sedi v zaporu v Coloradu, od koder bo težko ušel. Obsojen je na dosmrtno ječo, plus 30 let. Obtožili so ga tihotapljenja mamil in tudi umora. Mimogrede, tudi El Chapo je imel svoj živalski vrt z divjimi živalmi, zasebnega morilca, nekaj jaht in po eno vilo v vsaki mehiški državi.