Če seveda ne upoštevamo balkanskih paradržavic, ki so izven uradne konkurence, je na svetu malo držav s tako zakleto usodo, kot je zgodovinska »stara Rusija« – Ukrajina. Ni se, sicer, zdelo tako, ko se je razpršil radioaktivni oblak nad reaktorjem št. 4 jedrske centrale Vladimir Iljič Lenin v ukrajinskem Černobilu leta 1986 in ko so v prahu in dimu sovjetskega imperija razglasili neodvisno Ukrajino. To je bilo že četrtič ali petič v zadnjih sto letih, da so vztrajni in trmasti Ukrajinci razglasili neodvisnost, in prvič, da se že naslednji dan na meji ni pojavila neka vojska, da ni prišlo do državljanske vojne ali da vsaj ni izbruhnila kakšna svetovna revolucija.
Zato so zjutraj Ukrajinci pazljivo stopili na ulice in se previdno ozirali okrog sebe, pričakujoč za vogalom Ruse, Poljake, Romune, Nemce, Črno armado, Rdečo armado...
