Velika planina privlači planince poleti in pozimi. A le tisti, ki jo obiščejo večkrat, lahko potrdijo, da zna biti predvsem v zimskih mesecih tudi zelo zahrbtna. Zaradi nenadnih sprememb vremena je marsikaterega nepripravljenega planinca že spravila v težave. »Pozimi oziroma v snegu so gore drugačne, zato so posebno pomembni dobra priprava na turo, pravilna uporaba opreme ter poznavanje specifike v gorah pozimi. Poti so v zimskem času praviloma pod snegom, prav tako so v mnogo primerih pod snegom tudi markacije, oznake so lahko zametene,« je povedal Martin Šolar, podpredsednik Planinske zveze Slovenije (PZS) in inštruktor planinske vzgoje. Kot je dodal, moramo pri tem tudi upoštevati, da trasi poti, ki je sicer vrisana na zemljevidu ali jo imamo v navigaciji, ne kaže slepo slediti. »Oceniti je treba snežne oziroma plazovne razmere in šele, ko je ocena tveganja nizka, sledimo vidni točki našega vzpona, kompasu in zemljevidu ali navigacijski napravi.«
Veča se nevarnost snežnih plazov
Da ne gre podcenjevati trenutnih razmer v sredogorju, smo se lahko prepričali tudi sami, saj so močni sunki vetra naredili visoke zamete snega. Poleg tega se je na pred dnevi uhojeni poti ponekod udiralo v sneg do kolen. »Trenutna nevarnost proženja snežnih plazov nad nadmorsko višino 1400 metrov je tretje stopnje po petstopenjski evropski lestvici oziroma znatna, nižje pa druge stopnje. Sneg je napihan, posebno nevarna so območja naklonine od 30 do 55 stopinj, kjer se zaradi količine snega spontano proži snežna odeja. Proženje je ob dodatni obremenitvi še toliko pogostejše,« pa je razložil Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije in gorski reševalec. Dodaj je, da je treba upoštevati podlago, saj je marsikje že bil sneg, ki je bil na določenih delih pomrznjen, zbit… »Na to podlago je padel nov sneg, ki se sproži že ob manjši obremenitvi. Taka območja so nevarna predvsem zato, ker je nevarnost težko oceniti. Težko jo ocenijo že posamezniki, ki se vsak dan ukvarjajo s snežnimi plazovi. Kraji, kjer je snega manj, pa so nevarni za proženje plazu kložastega snega, saj so bile v teh dneh izrazite temperaturne spremembe.«
Tudi na agenciji za okolje pozivajo k spremljanju snežnih razmer v naslednjih dneh. Te se opazneje ne bodo spreminjale in bo sneg zaradi nizkih temperatur ostal suh. »Snežna odeja se bo počasi stabilizirala. Ostali pa bodo nevarni predvsem deli z napihanim snegom. Zaradi ponovnega sneženja pa se bo nevarnost snežnih plazov povečala,« je še opozoril sogovornik.
Obisk zasneženih gora le za izkušene
Kot opozarjajo na PZS, je obisk zasneženih gora v naslednjih dneh primeren le za izkušene posameznike. »Treba je znati uporabljati zimsko opremo, kot so cepin in dereze, sicer sta lahko oba pripomočka smrtno nevarna. Vsak obiskovalec bi moral imeti plazovni trojček, turni smučarji plazovni nahrbtnik. Obiskovanje gora pozimi, kot vidimo danes posameznike, ko se vzpenjajo na Viševnik, Grintovec, tudi na Triglav v derezicah oziroma verigah, s palicami v rokah ali pa z dvema cepinoma, enim cepinom in brez rokavic, je nevarno. Takšni posamezniki se niti ne zavedajo svojega početja, da so v nevarnosti in da s 'poučnimi' objavami na družbenih omrežjih v nevarnost spravljajo še druge,« je bil kritičen Šerkezi. Kot pravi, zasnežene gore zahtevajo kompleksno osebnost, ki obvlada tehnične pripomočke, ima znanje iz nevarnosti v gorah, vremenoslovja, orientacije, gibanja. »Predvsem pa ima veliko spoštovanja do gora in se zaveda, da ga bo gora počakala, ter se zna obrniti dva koraka pred vrhom,« je gornikom na srce položil Šerkezi.