Predlog po besedah državne sekretarke na ministrstvu za zdravje Alenke Forte omogoča, da bodo upravičenci s primerljivimi potrebami dostopali do primerljivih pravic. Po predlogu bodo po njenih besedah vzpostavljeni pogoji, da bo dolgotrajna oskrba enotno sistemsko urejena. Poleg tega je spomnila, da se bo v letu 2025 uveljavil poseben zakon o obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo.
V predstavitvi stališč poslanskih skupin so zagovorniki predloga izpostavili, da je področje po približno 20 letih prizadevanj zdaj končno treba sistemsko urediti, potreba po tem pa je postala očitna tudi med epidemijo covida-19.
NSi: Zakon bo poskrbel za vse, ki potrebujejo pomoč
Obstoječe oblike dolgotrajne oskrbe bodo ostale, se pa vključujejo v nov sistem, so povedali v SDS. Sicer pa bo po novem zakonu vzpostavljena enotna vstopna točka, ki bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, je dejala Alenka Jeraj. Po zagotovilu NSi bo zakon poskrbel za vse, ki potrebujejo pomoč, in nihče ne bo izpadel. V SMC pa so izpostavili koalicijsko dopolnilo, po katerem bo 16 milijonov evrov manjkajočih sredstev za pokritje dviga plač v domovih za starejše zagotovil državni proračun.
V DeSUS so zadovoljni, da predlagani zakon zajema njihov predlog, po katerem bo prostovoljcem omogočena vključitev v sistem dolgotrajne oskrbe. V SNS pa so menili, da staranje prebivalstva zahteva nujne prilagoditve in zato ni časa za prepire o podrobnostih.
Opozicija kritična do predloga zakona
V preostalem delu opozicije se ne strinjajo, da se s sprejemanjem zakona tako mudi, še zlasti glede na to, da ne prinaša nič novega oziroma uveljavitev rešitev prestavlja na prihodnost. Predlog je po mnenju LMŠ le ogrodje predlogov, ki jih bodo kasneje dodelali pravilniki. Vlada bo z zakonom poteptala ustavo, izvajalce in uporabnike le za to, da bo Bruslju lahko sporočila, da je zakon sprejet, je izpostavil Jani Möderndorfer.
Vprašanje financiranja dolgotrajne oskrbe po opozorilu SD ostaja odprto. Izvajanje dolgotrajne oskrbe mora biti del javne službe, prekarizacije in bogatenja na račun delovne sile pa ne sme biti, medtem ko je zakonski predlog diametralno nasprotje tega, pa so ugotovili v Levici. Že zdaj se po navedbah SAB vpeljuje obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, pri čemer ni jasno, kdo bo obremenjen in za koliko. Prav tako pa tudi nepovezani poslanci obžalujejo, da ključne stvari niso rešene.
Levica: Novega prispevka ne bo
V Levici so sporočili, da so vse stranke državnega zbora napovedale, da bodo podprle amandma Levice, s katerim se črta 142. člen predloga zakona o dolgotrajni oskrbi, s katerim je vlada nameravala, kot sami pravijo, »na skrivaj in pritlehno« vnesti nov prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje.
Predlog drugega odstavka 142. člena, ki ga je vlada skrila med prehodne določbe predloga zakona, je določal, da bodo nosilci obveznega zdravstvenega zavarovanja morali predvidoma od januarja 2022 naprej plačevati prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje za družinskega člana, zakonca ali starša, ki je zavarovan preko njih. Prispevek bi tako obremenil 65.627 ljudi, ki trenutno s svojim zavarovanjem krijejo zavarovanje tudi svojim partnerjem, zakoncem ali staršem, ki sami niso zavarovani. Trenutno so ti ljudje zavarovani preko prispevka nosilca in ne predstavljajo dodatnega stroška, po predlogu vlade pa bi mesečno, po podatkih za letošnje leto, plačevali 27,66 evra. Osnova za to kategorijo namreč znaša 25 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače v Sloveniji, preračunane na mesec. Od slednje osnove pa se obračuna mesečni prispevek v višini 5,96 odstotka, so povedali v Levici..
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je sicer ocenil, da je nerazumljivo je, da predlog zakona uvaja nov prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje, ne tudi za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. Prav tako so opozarjali, da gre za nesistemsko in neusklajeno določbo.
