Ameriški predsednik Joe Biden bo danes in jutri gostil prvega od predvidenih dveh vrhov za demokracijo, kot so v Beli hiši poimenovali virtualno razpravo voditeljev 110 povabljenih držav in nevladnih predstavnikov o treh tematskih sklopih: krepitvi demokracije in zoperstavljanju avtoritarizmu, boju proti korupciji ter spodbujanju spoštovanja človekovih pravic. Med povabljenimi je tudi Slovenija, ki jo bo zastopal predsednik države Borut Pahor.
Biden je skrb in boj za demokracijo umestil v središče svoje zunanje politike, ZDA pa želi postaviti za globalno voditeljico teh prizadevanj kot protiutež nedemokratičnim režimom, ki se že več kot petnajst let zapored krepijo v primerjavi z demokratičnimi, kot ocenjuje organizacija Freedom House. Biden bo srečanje odprl z nagovorom, sledila bo razprava voditeljev in še vrsta okroglih miz ob pozivu državam, naj obljubijo konkretne korake za krepitev ciljev srečanja. »Zavedamo se, da nobena demokracija ni popolna, tudi naša ne. Vrh razumemo kot izjemno priložnost za usmerjanje pozornosti k demokraciji in spodbujanje mednarodnih aktivnosti za njeno poživitev,« je dejal visoki predstavnik Bele hiše, zunanji minister Antony Blinken pa, da je demokracija na preizkusu tudi v ZDA z dezinformacijami, strukturnim rasizmom in neenakostjo.
Ameriška selekcija
Biden je tak vrh obljubljal že med lansko predvolilno kampanjo in potem po zmagi v govoru o zunanji politiki. Ob tem sta se pojavljali dve obliki imena vrha: vrh demokracij in vrh za demokracijo. Razlika na prvi pogled ni velika, a to, da je obveljala druga oblika, je administracijo razbremenilo ostrega reza na to, katere države šteje za demokratične in katere ne. Omogočilo ji je namreč pošiljanje vabil tudi državam, ki po njeni oceni vsaj stremijo k (večji) demokratičnosti.
Vseeno je bila izbira po svetu tarča tudi kritik, saj je ocena še vedno ameriška in je bilo gotovo v igri tudi (politično) tehtanje. Srbije, denimo, ni bilo na prvem seznamu povabljenih, pa se je potem na njem znašla. Edina članica Evropske unije, ki ni povabljena, je Madžarska, prav tako ne ameriška zaveznica v Natu Turčija, pa Tajska, ki je dogodek označila za »povsem političen«. So pa povabljeni Filipini, Pakistan, Irak…
Kitajska in Rusija kritični
Med povabljenimi je tudi Tajvan, kar je posebno ujezilo uradni Peking, ki ima otok za del svojega ozemlja. Kitajska ni med povabljenimi, tik pred vrhom pa je Biden napovedal tudi diplomatski bojkot zimskih olimpijskih iger v Pekingu februarja prihodnje leto zaradi »hudih kršitev človekovih pravic in grozodejstev v Xinjiangu«. Kitajska je odvrnila, da bodo ZDA za to plačale ceno, obenem pa so v teh dneh tam objavili svojo belo knjigo z naslovom »Kitajska, demokracija, ki deluje«. V njej po navedbah agencije Xinhua piše, da komunistična stranka zastopa temeljne interese velike večine ljudi in ne kakšne skupine ali razreda, se osredotoča na dolgotrajno stabilnost in ne kratkotrajne predvolilne kampanje.
Tudi Rusije ni med povabljenimi in tam so vrh kritizirali že pred časom z besedami, da ustvarja nove globalne delitve namesto povezovanja. Zunanji minister Sergej Lavrov je kot »cinično« označil ravnanje ZDA, ki da si jemljejo pravico ocenjevati, koliko demokracije je v kateri državi ob številnih problemih, ki jih imajo demokracije zahodnih držav.
Naslednji vrh, po možnosti v živo, ZDA načrtujejo za prihodnje leto, ko naj bi tudi pregledali doseženo v obdobju od tokratnega.
