Za 43-letnega francoskega predsednika Emmanuela Macrona se je končalo obdobje, ko je lahko mirno spal, ker so mu ankete pred aprilskimi predsedniškimi volitvami zagotavljale še en petletni mandat. Po zadnji javnomnenjski raziskavi agencije Elabe je namreč glede na odločilni drugi krog rumeno majico prevzela 54-letna zmerna desničarka in predsednica pariške regije Valérie Pécresse. V zadnjih anketah je bliskovito napredovala, potem ko se je še novembra z 10-odstotno podporo borila komaj za četrto mesto.
Ta nenaden preobrat se je zgodil zaradi zagona po primarnih volitvah republikancev prve dni decembra, ko je glasovalo 114.000 članov te stranke in Pécressovo izvolilo za svojo predsedniško kandidatko. Po objavi izidov pa so jo navdušeno podprli vsi njeni tekmeci v stranki, tudi Michel Barnier, nekdanji glavni evropski pogajalec za brexit, in Xavier Bertrand, predsednik najsevernejše regije, ki sta nepričakovano izpadla že v prvem krogu.
Skrajni desničar Eric Ciotti, ki je poslanec, se je presenetljivo uvrstil v drugi krog, kjer je nato dobil 39 odstotkov podpore. Njegov uspeh kaže, da se člani republikanske stranke nagibajo na skrajno desno, kar velja tudi za strankine številne nekdanje volilce, ki danes podpirajo neodvisnega kandidata Erica Zemmourja, zagovornika teorije o načrtnem priseljevanju Afričanov in muslimanov v Evropo.
Uspešno snubljenje tekmeca
Dan po zmagi liberalne Pécressove jo je 56-letni Ciotti ostro kritiziral, ker se je distancirala od njega z izjavo, da sama nasprotuje ustanovitvi »francoskega Guantanama«, kamor bi Ciotti rad poslal nezakonite migrante. »Menim, da morajo biti moje ideje upoštevane,« je užaljeno vzkliknil. Pécressova je zatem takoj odšla k njemu v Nico, z njim kosila in obiskala njegovo rojstno vas. Bila sta kot zaljubljenca, predvsem je bil vidno srečen Ciotti. Skratka, prepričala ga je o sodelovanju. Samo tako je lahko preprečila beg njegovih privržencev k Zemmourju.
A kandidatka republikancev ne sme odtujiti niti desnosredinskih volilcev. Velik del teh je v zadnjih letih s svojim gospodarskim programom sicer že prevzel Macron. Pécressova bo potemtakem uspešna samo, če privabi nazaj tudi te. Skrajno desnim bo morala predvsem dokazati, da se razlikuje od Macrona. Ko je imel Zemmour v nedeljo veliko zborovanje v Parizu, so tam vzklikali tudi Ciottiju, da bi privabili v svoj tabor njegove volilce.
Socialistki preboj ne uspe
Svoj množični shod je imel tudi radikalni levičar Jean-Luc Mélenchon, ki se je leta 2017 na predsedniških volitvah z 19,5 odstotka skoraj uvrstil v drugi krog, potem ko se je v predvolilnih nastopih s hologramom pojavljal na več mestih hkrati. Zemmourja je zdaj razglasil za »sovražnika človeškega rodu«, a glavna tarča je bila Pécressova: »Njen program je povsem reakcionaren, ko zahteva ukinitev 150.000 zaposlenih v javnem sektorju in upokojevanje pri 65 letih. Sama zase je dejala, da je tretjino Thatcherjeve in dve tretjini Merklove, kar ne obeta nič dobrega. Če to prevedemo v francoščino, je dve tretjini Macrona in tretjino Zemmourja.«
Nekaj potenciala ima na levici še sredinsko usmerjeni ekolog Yannick Jadot. Pariška županja Anne Hidalgo, predsedniška kandidatka socialistov, pa očitno ne zna najti stika z ljudmi s podeželja, ker je Parižanka, s čimer pa Pécressova nima težav.
