»Luksemburžani govorijo po pet jezikov. Na Portugalskem se je ljudem zdelo neverjetno, koliko jezikov znam, ker ob slovenščini govorim angleško in malo portugalsko, kar pa v Luksemburgu ni presežek. Zanimivo je spremljati, kako tu ljudje preklapljajo med jeziki, zaradi česar kot tujec nimaš nobene težave v komunikaciji. Luksemburščina je podobna nemščini, sicer pa se tu v trgovini mirno pogovarjaš v angleščini, francoščini ali nemščini,« pripoveduje Magdalena Grmek, ki se je po enem letu rednega obiskovanja Luksemburga, kjer je že živel njen fant, tja tudi preselila. S fantom, ki je Portugalec, sta prej živela na Portugalskem, preselila pa sta se, ker si je tudi on želel izkušnje dela v tujini.
Selitev v drugo državo za sogovornico zaradi njenih tovrstnih predhodnih izkušenj ni bil velik podvig. »Tega sem že tako navajena, da je to zame skoraj tako, kot če bi nekam odpotovala za konec tedna. Seveda je bilo lažje, ker je fant tu že imel stanovanje.«
Prav tako je bil prihod v novo okolje preprost tudi zaradi luksemburške birokracije. »Ta je hitra in precej enostavna, sploh v primerjavi s Portugalsko, kjer moraš denimo za pridobitev davčne številke na urad priti z nekom, ki jo že ima. Presenetila pa me je dokaj nizka stopnja digitalizacije v javni upravi. Potrdila moraš namreč imeti večinoma v tiskani obliki,« pojasnjuje Magdalena Grmek.
Ob tem pove še za en primer »papirnate« resničnosti v Luksemburgu. »Za malico, ki ti pripada ob redni zaposlitvi na Portugalskem, dobiš bančno kartico, ki jo lahko unovčiš v trgovini ali restavraciji, medtem ko v Luksemburgu prejmeš bone,« pripoveduje sogovornica, ki je na Portugalskem delala v avtomobilskem podjetju, v Luksemburgu pa je zaposlena v finančnem sektorju.
Zastonj javni prevoz po vsej državi
Življenjski standard je v Luksemburgu visok. Povprečna plača je 4900 evrov. Največji strošek predstavljajo najemnine, ki za enosobno stanovanje v povprečju znašajo od 1500 do 1700 evrov na mesec, stanje opisuje Magdalena Grmek, pri čemer pa cene hrane v trgovinah niso prav veliko višje. »Če si pazljiv, lahko jabolka v trgovini kupiš za dva evra na kilogram, prodajajo pa jih tudi po 5 evrov za kilogram. Za hrano tako porabim kakšnih 35 odstotkov več kot na Portugalskem, pri čemer pa je moja plača tu štirikrat višja. Za kosilo v restavraciji v Luksemburgu odšteješ od 15 do 20 evrov.« Velika prednost in posebnost Luksemburga pa je zastonj javni prevoz po vsej državi.
Varna in slikovita dežela
Zaradi življenja v različnih državah ima Magdalena Grmek, ko razmišlja o bivanju v svojem novem okolju, dve referenčni točki. Slovenijo in Portugalsko. Luksemburg jo s svojimi pogostimi družbenimi pravili spominja na Slovenijo, velike razlike s portugalskim vsakdanom pa opaža predvsem v načinu druženja.
»Na Portugalskem je v kulturi, da ljudje veliko hodijo ven, v restavracije, na kar najbrž vplivajo tudi precej ugodne cene. Vendar ne samo to, svojo vlogo ima pri tem tudi vreme, saj te v Luksemburgu v obdobju turobnih dni prav nič ne vleče v mesto in se tako ljudje pogosteje družijo doma.«
Zanimivo pa je, da je med več kot 640.000 prebivalci Luksemburga zelo veliko Portugalcev, kakšna šestina. Sploh med mladimi Portugalci je priljubljeno, da odhajajo v tujino, po izkušnjo, ki ti odpre obzorje ter daje celovitejši pogled na rodno okolje.
Sicer pa je življenje v mali bogati državi, ki meji na Belgijo, Francijo in Nemčijo, varno. Narava in urbano okolje, v katerem se prepletata zgodovina in sodobnost, sta slikoviti. »Luksemburg je družini prijazna država, vendar če bi bila samska, se ne bi odločila za življenje tu, saj se v primerjavi s kakšnim Londonom in Berlinom tukaj veliko manj dogaja. No, seveda je v sedanjih koronskih časih to povsem drugače.«
Bližina narave – parki v mestu in okoliški gozdovi – pa je še nekaj, kar govori v prid življenju v Luksemburgu, poudarja Primorka. To, kar je dobro poznala že iz Slovenije in kar je ob socialni varnosti zanjo eno od meril kakovosti življenja.
