Senat KPK je odločitev sprejel po tem, ko je Državna revizijska komisija ugodila zahtevku za revizijo javnega naročila za izvajanje storitve profesionalnih klicnih centrov za iskanje kontaktov epidemiološkega poizvedovanja glede novega koronavirusa, so v današnjem sporočilu za javnost navedli v protikorupcijski komisiji.
NIJZ je za iskanje stikov avgusta najel mlado brežiško podjetje City Connect, posel pa je bil oddan brez predhodne objave javnega razpisa. Vrednost posla za obdobje šest mesecev je 1,86 milijona evrov brez DDV oziroma skoraj 2,3 milijona evrov z davkom.
KPK je sicer postopek ustavila, saj drugih kršitev iz svojih pristojnosti ni potrdila. Ker sta bili pogodbi že sklenjeni, DKOM v skladu z veljavno zakonodajo ni imela možnosti razveljaviti postopka. Zato je KPK na podlagi sklepa DKOM Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje (NIJZ) predlagala, naj sproži postopke uveljavljanja ničnosti obeh pogodb (za klicni center in za IT-podporo), ki sta bili sklenjeni po nezakonitem postopku, oziroma naj po potrebi z izvajalcema sklene sporazum o skrajšanju trajanja pogodbe, tako da bo vzpostavljeno zakonito stanje.
»Ne glede na razmere, ki vladajo v državi, je pri ravnanju z javnimi sredstvi treba ravnati v skladu z načeli javnonaročniške zakonodaje in visoko stopnjo transparentnosti,« so sporočili s KPK in dodali, da se z uveljavljanjem ničnosti varujeta javni interes in dosledno spoštovanje obvezujočih pravnih norm v pogodbenih razmerjih v zvezi z razpolaganjem z javnimi sredstvi.
Priporočila MJU za spremembo zakonodaje
Zaradi zaznanih korupcijskih tveganj je KPK Ministrstvu za javno upravo podala priporočila za spremembe zakona o javnem naročanju (predvsem v zvezi s postopkom pogajanj brez predhodne objave) in zakona o dostopu do informacij javnega značaja. S predlogi se bosta po mnenju KPK zagotovila večja transparentnost ter učinkovitejše pravno varstvo za zagovornike javnega interesa in zainteresirane subjekte.
Trenutna zakonska ureditev namreč ne omogoča učinkovitega pravnega varstva ne prvih ne drugih, saj lahko naročnik, ki javno naročilo zaradi skrajne nujnosti izvede po postopku pogajanj brez predhodne objave, z izbranim ponudnikom sklene pogodbo, takoj ko sprejme odločitev o oddaji javnega naročila, neizbrani kandidati in posledično zagovorniki javnega interesa pa so o oddaji naročila seznanjeni naknadno, ko se pogodba že izvaja, zato postopka ni več mogoče razveljaviti oziroma odpraviti kršitve. »Prav manj transparentni postopki oddaje javnih naročil pa so bolj izpostavljeni korupcijskim tveganjem,« so sporočili s KPK in dodali, da to ugotavljajo tudi pri svojem delu.
Velik porast manj transparentnih postopkov iz razloga nujnosti
Na KPK so ob tem izpostavili po njihovem mnenju skrb vzbujajoče podatke, ki kažejo, da je bil v letu 2020 postopek s pogajanji brez predhodne objave tretji najpogosteje uporabljeni postopek med javnimi naročili (takšnih postopkov je bilo 858, kar predstavlja 13-odstotni delež vseh javnih naročil). V primerjavi z letom 2019 se je delež teh postopkov povečal za 3,74 odstotne točke.
Če pa primerjamo vrednost javnih naročil, ki so bila po tem postopku oddana leta 2019 (229.120.750 evrov) in 2020 (512.329.183 evrov), ugotovimo, da se je obseg teh naročil (glede na vrednost) v letu 2020 več kot podvojil glede na leto 2019. Še večji pa je porast pri uporabi tega postopka iz razloga nujnosti in nepredvidljivosti postopka. V primerjavi z 38 takšnimi postopki v skupni vrednosti 10.709.287 evrov v letu 2019 je bilo lani takšnih postopkov 221, njihova skupna vrednost pa se je v primerjavi z letom prej povečala za 20-krat – znašala je 217.698.730 evrov, še ugotavlja KPK.
Kot še pravijo, se KPK sicer zaveda, da je porast mogoče pripisati nepričakovanemu izbruhu epidemije covida-19 v letu 2020. »Vendar pa primeri, kot je primer klicnega centra NIJZ, kažejo, da se ta postopek nekritično uporablja tudi, ko zanj ni zakonskih razlogov,« dodajajo. Navedene spremembe zakonodaje so na KPK predlagali, ker postopek s pogajanji brez predhodne objave ni jamstvo za gospodarno porabo javnih sredstev ter pomeni odstop od transparentnega javnega naročanja in ne zagotavlja konkurenčnosti ponudb.
