Predsezonsko dogajanje pri Cedeviti Olimpiji je bilo vzpodbudno. Denarja za kadrovanje je bilo nekoliko več kot v prejšnji sezoni, ko so bili Ljubljančani pred vrati osmine finala evropskega pokala in polfinala lige ABA, a se jim je zalomilo v zadnjih trenutkih. To pot naj bi bilo drugače, a se je vse skupaj sprevrglo v veliko razočaranje. Igra zmajev je neprepoznavna, anemična in brez repa in glave, sprememb za zdaj niso prinesle niti igralske rošade. Tako ni čudno, da sta se pod velikim pritiskom znašla trener Jurica Golemac in športni direktor Sani Bečirović, ki jima ne gre na roko niti koledar tekem. Jutri namreč v Ljubljani v evropskem pokalu gostuje eden od favoritov za končno zmago Virtus iz Bologne, v soboto pa Olimpija gostuje v Beogradu pri Partizanu Željka Obradovića.
Odhodi Marcusa Keena, Žige Dimca in Jackieja Carmichaela ter prihoda Alena Omića in Yogija Ferrella v zmajevem gnezdu za zdaj niso povzročili pozitivnih pretresov. Novinca sta sicer proti Zadru pokazala še največ, a ne dovolj, da bi s soigralci slavila zmago proti zadnjeuvrščeni ekipi jadranskega tekmovanja. Po dveh porazih s 30 točkami razlike in blamaži proti Zadru v Stožicah so pri Cedeviti Olimpiji zazvonili vsi alarmi. Vodstvo kluba tako intenzivno razmišlja o trenerski menjavi, a bi moralo to potezo, če se bodo za njo odločili, storiti pred reprezentančnim premorom, ko bi lahko nov prvi mož stroke v Stožicah v miru ocenil situacijo in potegnil kakšno kadrovsko potezo po svoji želji. Tako pa se je odločilo za menjave igralcev, po čemer bi bilo logično sklepati, da je trenerju dalo še nekaj malega časa, da poskuša iz danega izcimiti nekaj boljšega.
V prvi vrsti je naloga Golemca, da zbudi povsem anemične igralce, ki delujejo brez samozavesti. Napake si v igri sledijo druga za drugo, pri čemer gre za tako osnovne, kot so podaja žoge nasprotniku v roke pri izvajanju avta ali pri odprtem protinapadu. Za edino iskrico je v turobnem nedeljskem opoldnevu poskrbel Alen Omić, ki se je izjemno veselil vsake dobre poteze in s tem poskušal dvigniti soigralce, a je po ureznini na dlani ob koncu obsedel na klopi. Omić je bil tudi edini, ki se je po blamaži opravičil navijačem za slabo predstavo. Iz vsega skupaj bi se dalo sklepati, da se je garderoba obrnila proti trenerju, a Golemac pravi, da tega občutka ni dobil.
»V zraku je čutiti napetost, igralci niso sproščeni in nimajo samozavesti. Vse to se da vrniti s treningom, ki pa ga ne bo na pretek, saj igramo na vsake tri dni. Moramo biti samozavestni in ne iskati alibijev. Pogledati se moramo v ogledalo in se stepsti. Vsi moramo dati več od sebe. Kot trener se bom boril po najboljših močeh, dokler bom tu. Predal se ne bom, ker s tem ne bi poslal pravega sporočila. Upor igralcev? Nisem dobil občutka, da namerno igrajo brezvoljno. Glede na videno je logično, da se to sprašujete. A takšnega občutka nisem dobil. Mora pa to oceniti tudi vodstvo kluba. Na treningih vidim, da se igralci trudijo in trdo delajo. Ni negativne energije. Padli smo v črno luknjo. Začelo se je s porazom po dveh podaljških proti Ulmu, pa smolo s Keenom. Na mestu organizatorja igre smo ostali z Rupnikom in Pullenom, ki je dan pred tekmo z Budućnostjo moral na puljenje zoba, saj ni več zdržal bolečin. Nato smo bili na tej in tekmi z Mego videti grozno. Dva tedna smo imeli za pogovore, manj za treninge, saj je bilo pet igralcev v reprezentanci, prišla pa sta dva nova. Potrebujemo malo časa kot vsi, a ga ni, zato bo treba stisniti zobe,« je situacijo ocenil Jurica Golemac.