Skoraj ne mine dan brez policijskega poročila o prometni nesreči s pijanim voznikom za volanom. »45-letni voznik osebnega vozila je zaradi nepravilne strani vožnje zapeljal s ceste in trčil v količke. Kraj nesreče je zapustil peš. Izsledili so ga v drugem kraju, alkotest je pokazal, da je imel v organizmu 1,39 mg/l alkohola,« se glasi le ena od premnogih zgodb, ki se dnevno odvijajo na slovenskih cestah. Ta se je, na srečo, vsaj za ostale udeležence v prometu končala srečno. Pijanega šoferja, ki je vozil brez začasno odvzetega dovoljenja, bo nevarna prigoda toliko udarila po žepu, da ga bo morebiti vsaj malo streznila. Mnogi, ki na nekoga takšnega naletijo na cesti, se nikoli več ne vrnejo domov. »Kar 93 odstotkov prometnih nesreč povzroči človek. A ni alkohol kriv zanje, odgovoren je človek, ki v takem stanju sede za volan in jo povzroči,« je jasen Jože Hribar, direktor Agencije za varnost prometa (AVP). Dodatno opozarja na zmotno prepričanje, da obilna hrana ublaži posledice pitja alkohola, ali pa da gibanje po svežem zraku izniči njegov učinek. Nič od tega ni res, zaradi hrane se, denimo, alkoholiziranost pokaže zgolj kasneje.
Letos zaradi alkohola 33 mrtvih
»Delež vseh prometnih nesreč, ki jih povzročijo alkoholizirani udeleženci v prometu, ostaja na približno desetih odstotkih. Skrb zbujajoče pa je, da pod vplivom alkohola vozi več kot tretjina voznikov, ki povzroči nesrečo s smrtnim izidom,« izpostavlja Ivan Kapun, vodja sektorja prometne policije. Do konca novembra je na slovenskih cestah v 1277 prometnih nesrečah, za nastanek katerih je bil vzrok alkohol, umrlo 33 ljudi, 631 pa jih je bilo poškodovanih. Številka je še grozljivejša, če vemo, da je ob skoraj enakem številu prometnih nesreč kot lani letos bilo za kar 27 odstotkov smrtnih žrtev več. Do junija je umrlo sedem, od junija do konca novembra pa kar 26 ljudi. Povprečna stopnja alkohola med vsemi alkoholiziranimi povzročitelji nesreč letos znaša 1,42 promila, med tistimi, v katerih je nekdo umrl, pa 1,39 promila. Pet oseb je letos umrlo zaradi povzročiteljev nesreč, ki so bili pod vplivoma alkohola v dovoljeni meji. Vsi povzročitelji smrtnih prometnih nesreč so moški, izstopajo tisti v starosti od 45 do 54 let, največ je voznikov osebnih avtov in motornih koles, še kaže statistika AVP. Najpogostejša vzroka za nastanek nesreč sta še vedno neprilagojena hitrost in nepravilna stran/smer vožnje. »Najmlajša med smrtnimi žrtvami sta bila letos 15 in 16 let stara mladostnika, oba pod vplivom alkohola in oba voznika enoslednega motornega vozila, ki sta prometno nesrečo tudi povzročila,« izpostavljajo v agenciji. Najstarejši med povzročitelji je bil 80-letni voznik avtomobila, ki je v nesreči življenje tudi izgubil.
Podprli bi alkoholne ključavnice
Oktobra letos je AVP na vzorcu 1514 ljudeh opravila raziskavo o stanju na področju cestnega prometa. Največ anketiranih je bilo voznikov osebnih avtomobilov, vključeni pa so bili tudi ostali, denimo kolesarji, pešci, potniki. Več kot pol jih meni, da drugi udeleženci v prometu pogosto kršijo prometne predpise, obenem pa se jih je polovica opredelila, da sami predpise kršijo redko. Vprašali so jih tudi o mnenju glede v prihodnosti morebiti sprejetih ukrepih za večjo varnost in ugotovili, da jih kar 88,6 odstotka podpira namestitev alkoholnih ključavnic za poklicne voznike (prevozi otrok, potnikov), 75,8 odstotka pa tak ukrep podpira tudi pri voznikih, ki so v preteklosti že vozili pod vplivom alkohola. Več kot polovica bi kolesarsko čelado uzakonila tudi pri vseh polnoletnih kolesarjih, za prepoved kajenja med vožnjo se je opredelilo nekaj manj kot 60 odstotkov vprašanih. »Edini predlagani ukrep, pri katerem so anketiranci izrazito proti, je splošna omejitev hitrosti v vseh naseljih na 30 kilometrov na uro,« navajajo v AVP in dodajajo, da se je proti temu opredelilo skoraj tri četrtine sodelujočih v raziskavi.
Zanimiv je izsledek raziskave o (ne)podpori znižanja dovoljenje stopnje alkohola v krvi na 0,0 promila. Predlog sicer podpira 54 odstotkov anketiranih, več kot tretjina, 39,3 odstotka, jih je proti. Med nepodporniki najbolj izstopajo moški, v starosti od 31 do 45 let, visokošolsko izobraženi, prebivalci ruralnih naselij, posavske statistične regije in JV Slovenije, vozniki avtov, ki imajo dovoljenje že več kot 40 let ter poklicni vozniki. Kaj je tukaj tako zanimivega? Prav moški so povzročitelji skoraj vseh smrtnih nesreč, po starosti izstopa prav ta starostni razred, najbolj negativno pa Posavje in jugovzhodna Slovenija.
