Glavni artikel podjetja, ki je bilo leta 2012 imenovano za gazelo dolenjsko-posavske regije, so jabolka, kupci pa so predvsem velike trgovske verige in specializirani veletrgovci s sadjem. Zgodbo Evrosada s sedežem v Krškem je začel pisati oče Ivan Kozole, uspešno in inovativno pa jo nadaljuje njegov sin Boštjan Kozole, ki na nadaljnji poti ne vidi ovir, ampak pa le izzive.
Začetki niso bili enostavni
Družina Kozole je podjetje Evrosad ustanovila leta 1995, ko je od tedanjega Mercator Agrokombinata odkupila 270 hektarjev sadovnjakov s pripadajočo opremo, stroji in inventarjem. Ivanu in njegovi partnerici se je nekaj mesecev po ustanovitvi pridružil še Ivanov sin Boštjan, ki je prevzel vajeti podjetja. Začetki Evrosada niso bili enostavni. Mehanizacija in hladilnica sta bili nazadnje posodobljeni sedem let pred ustanovitvijo Evrosada in ob odkupu sta nujno potrebovali prenovo. »Samo pogum mojega očeta in dejstvo, da je verjel v sadjarstvo, sta odgovorna za utiranje podjetniške poti iz nekega sistema,« pravi Boštjan, ki se je v podjetje najprej vključil na pravnem področju in urejal vse, kar je bilo povezano z denacionalizacijo. V letih 1998 in 1999 je prevzel področje izvoza in nato komerciale.
Kmetijske panoge, kot sta sadjarstvo in zelenjadarstvo, terjajo ogromno neprespanih noči. Vsakodnevne spremembe in nihanja, ko nihče ne ve, ali pridelek bo ali ne, so za nekatere razlog, da »vržejo puško v jabolka«, za druge pa motivacija, da se prilagajajo in iščejo rešitve. Boštjan pravi, da je šel Evrosad skozi tri ključna obdobja. Prvo je prišlo leta 2004, ko je Slovenija vstopila v Evropsko unijo. »V tem času sem ravno zaključeval študij in prevzemal vodenje, čeprav je bil oče še vedno aktiven. A naredil je korak nazaj in se kot agronom osredotočil na svoje področje. To je marsikaj rešilo, saj sva delovala vsak po svoje. Nesoglasja so bila, a nikoli tako huda, da naslednji dan ne bi mogla nadaljevati dela,« pojasnjuje Boštjan Kozole. Z vstopom v Evropsko unijo je Evrosad izgubil glavna trga, Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, kamor so prodali 50 odstotkov svojih pridelkov. Ob iskanju novih trgov so se odločili za najzahtevnejšega – Anglijo. »Prilagoditi smo morali asortiment, dvigniti raven kakovosti in standardov ter spremeniti strategijo in filozofijo podjetja,« našteva direktor. »S tem prvim večjim mejnikom smo postavili temelje in se vrisali na svetovni zemljevid ponudnikov sadja in zelenjave,« poudarja.
Izvažajo tudi v Dubaj in Egipt
Po letu 2004 so začeli izvažati tudi v Romunijo, Rusijo in baltske države, leta 2010 pa je sledil še izvoz jabolk v Dubaj, ki je danes eden njihovih najpomembnejših trgov, in dve leti kasneje v Egipt. Ruski embargo na uvoz iz Evrope leta 2014 predstavlja drugi mejnik v zgodovini podjetja. »Naši panogi je naredil ogromno škode,« izpostavlja Kozole. Sledilo je obdobje močne diverzifikacije, v okviru katere so podjetje v Ormožu preusmerili v ekološko pridelavo. »Povečali smo količino pridelanih hrušk in breskev, dodali smo češnje, jagode, slive in zelenjavo, ki postaja vse močnejši segment,« razloži Boštjan Kozole. Najprej so jabolka vozili v predelavo, zdaj sok pridelujejo sami.
»Odprli smo tudi tržnico in začeli distribucijo sadja in zelenjave na izjemno visoki ravni,« se pohvali. Med drugim na Maldive prodajajo zelena jabolka granny smith, ki pri nas skoraj ne gredo v promet, tam pa jih v hotelih ponujajo petičnim gostom. »Mislim si, če izvažajo Francozi in Italijani, zakaj ne bi še mi,« ambiciozno dodaja Boštjan Kozole. Tretji mejnik v delovanju družinskega podjetja pa predstavljajo vremenske razmere. »Investirali smo v protitočne mreže, namakalne sisteme, oroševalni sistem za preprečevanje pozebe in sortirni center. Trikrat smo povečali hladilnico,« izpostavi sogovornik.
Ne največji, temveč najboljši
»Naš cilj ni biti največji v naši panogi, pač pa najboljši,« pravi Boštjan Kozole. Pot njihovega izdelka do končnega kupca je izredno kratka, kar pomeni, da kupci v Evrosadovo jabolko ugriznejo že nekaj ur po obiranju. Kot največji pridelovalec sadja in zelenjave v Sloveniji svojo dejavnost vidijo v segmentu podjetništva. Kot pravi Kozole: »Prepogosto se kmetijstvo daje v poseben koš. Res je specifična panoga, a še vedno je proizvodnja nečesa, kar ima določene stroške, konkurenco in specifike na trgu.« Danes skupina Evrosad obsega tri podjetja – poleg matice v Krškem še podjetji Sadjarstvo Blanca in Sadjarstvo Ormož – in ima 30 pogodbenih partnerjev. Sodelovanje z lokalnimi pridelovalci pomeni tudi visoko kakovost pridelkov. Z ekološko pridelavo se ukvarjajo že šesto leto in številne analize dokazujejo, da pridelujejo kakovostno in zdravo sadje in zelenjavo.
Začeli so še kampanjo Lokalno, v okviru katere promovirajo slovensko sadje. Domače kupce ozaveščajo o sezonskem sadju, saj prepričanje, da je lahko celotna ponudba sadja in zelenjave dostopna vse leto, ne more biti trajnostno. Samooskrba je v času koronavirusa dobila velik pomen. Povpraševanje po lokalnem sadju in zelenjavi se je močno povečalo, kar so zaznali tudi v Evrosadu. »Ljudje so skrbeli za imunski sistem in zdravje. Jabolka so bila na prvem mestu, saj je to marca in aprila edino slovensko sadje,« to zahtevno obdobje opisuje Kozole. Z novim pristopom bodo poskrbeli za razvoj podjetja in spodbudili Slovence, da raje kot po uvoženih pridelkih posežejo po domačem, okusnem, zdravem in sezonskem sadju ter zelenjavi. rš
Zgodbe družinskih podjetij nastajajo v sodelovanju z EY Slovenija, ki od leta 2014 vsako leto izda knjigo desetih zgodb slovenskega družinskega podjetništva.