Tako socialdemokrati kot liberalci so svoj izredni strankarski kongres izpeljali preko spleta, četrti val epidemije covida je namreč v Nemčiji še vedno v polnem zamahu. V centralah obeh strank je tako pretežno sedelo vodstvo in nekaj izbranih delegatov, ostali so se v razpravo vključevali digitalno. A tako za socialdemokrate kot za liberalce je tokrat veljalo, da so dogovor, ki so ga izpogajali njihovi pogajalci, sprejeli brez večjih nasprotovanj, pri liberalcih je za koalicijsko pogodbo glasovalo več kot 92 odstotkov delegatov, pri socialdemokratih je bila podpora še višja, za 177 strani obsegajoč koalicijski dogovor je glasovalo 98,8 odstotka od 608 delegatov.
Liberalci veliko iztržili
Vodja liberalcev Christian Lindner je glede na to, da je stranka pod njegovim vodstvom pred štirimi leti prekinila preliminarne pogovore s krščanskodemokratsko unijo in zelenimi z utemeljitvijo, da je »bolje ne vladati kot vladati narobe«, tokrat sodelovanje s programsko precej bolj oddaljenimi socialdemokrati podkrepil z argumentom, da je »bolje tvegati to koalicijo kot pa se odpovedati soustvarjanju vladne politike«.
Delegate je v veliki meri prepričalo tudi dejstvo, da je liberalna stranka v pogajanjih veliko iztržila. V rokah liberalcev bodo štiri ministrstva, in kljub drugačnim obljubam zelenih in socialdemokratov, ki so tako za podnebni prehod kot tudi za več socialne pravičnosti hoteli davčno bolj bremeniti premožnejše, se je bodoča vlada koalicija zavezala, da davkov ne bo poviševala. Da si je Lindner zagotovil mesto finančnega ministra, pa je najboljše jamstvo za to, da bo imela finančna politika v državi naslednja štiri leta liberalni podpis. Lindner, ki je na kongresu dejal, da liberalci skrbijo za to, da se Nemčija ne bo obrnila preveč v levo, ima zato v tem pogledu prav. A je moral tudi sam požreti kakšno od svojih obljub. Če je še pred nekaj meseci zavračal obvezno cepljenje, je tokrat dejal, da je »odprt« do razmislekov o tem in da je v trenutkih epidemije treba sprejeti tudi odgovornost do drugih, saj svobode brez odgovornosti ni mogoče živeti.
Pri socialdemokratih je bodočemu kanclerju Olafu Scholzu očitno uspelo v nekaj mesecih poenotiti stranko in pomiriti rivalstva in boje struj znotraj nje. Deloma pa gre manifestativno enotnost na strankarskem kongresu pripisati tudi temu, da bo šele danes objavil odločitev, komu iz stranke bo zaupal ministrsko mesto ali funkcijo državnega sekretarja.