Rok Biček brez dvoma ni neznan slovenski režiser. Tako njegov celovečerec Razredni sovražnik (2013) kot Družina (2017) sta prejela vesno za najboljši film na Festivalu slovenskega filma. Razredni sovražnik je bil celo slovenski kandidat za oskarja za najboljši tujejezični film, za Družino pa je prejel tudi nagrado Prešernovega sklada. Toda pri snemanju njegovega novega filma Črna mati zemla se zatika.
Biček je kot predpripravo celovečerca posnel kratki film Kazenski strel, ki je bil letos prikazan na festivalu v Locarnu pa tudi na letošnjem 24. Festivalu slovenskega filma v Portorožu, kjer je prejel vesno za posebne dosežke. Zato je še toliko bolj nerazumljivo, zakaj režiser nikakor ne more pridobiti slovenskih sredstev za celovečerec, ki je nadgradnja kratkega filma. Biček je dejal, da bi bil novi filmski projekt unikum na področju koprodukcijskega sodelovanja z drugimi državami, saj imajo s hrvaške strani že zagotovljeno zelo visoko finančno podporo. Vendar je po njegovih besedah nastala paradoksalna situacija, ko slovenski financerji – RTV in Slovenski filmski center – to razumejo kot oteževalno okoliščino. Kot trdijo, gre za manjšinsko koprodukcijo oziroma večinsko hrvaško, saj je film prejel podporo Hrvaškega avdiovizualnega centra (Havc). V teh primerih namenjajo bistveno manjša sredstva – za manjšinsko koprodukcijo. To, kot je pojasnil Biček, pomeni približno desetkrat manj sredstev. Kot je poudaril Biček, so prvi v Sloveniji – kar je morda tudi jedro problema, razmišlja – pripravili zelo uravnoteženo zastopanost avtorjev tako s slovenske kot hrvaške strani. Tudi finančno ima Slovenija večinski, vsaj 51-odstotni delež, preostanek Hrvaška, s petodstotnim deležem pa sodeluje še Avstrija. »V konkretnem finančnem načrtu za projekt Črna mati zemla je udeležena tudi Avstrija, ki ima petodstotni delež, tako da finančno konstrukcijo v višini 2,1 milijona zapira Slovenija z 52 odstotki, Hrvaška s 43 odstotki in Avstrija s 5 odstotki. Projekt je na Hrvaškem dobil podporo v znesku 540.000 evrov, pri čemer je treba poudariti, da Havc soglaša z omenjenim finančnim načrtom,« je Biček dejal v intervjuju za revijo Ekran.
Za sredstva so že dvakrat neuspešno zaprosili pri Slovenskem filmskem centru. V drugem poskusu je bila vloga izločena, še preden je prišla do ocenjevalne komisije. Na diskvalifikacijo so se pritožili pri ministrstvu za kulturo, ki pa je pritožbo zavrnilo, zato so na upravnem sodišču sprožili upravni spor, je pojasnil Biček.
Direktor RTV proti
Letos februarja so se prijavili na razpis za sredstva RTV, na katerem so zaprosili za maksimalno višino sredstev 400.000 evrov. Na vprašanje strokovne komisije, ali bi lahko projekt izpeljali z manj odobrenimi sredstvi, jim je Biček odvrnil, da bi bilo treba preostanek sredstev zagotoviti iz drugih virov in da upa, da bodo na SFC sprevideli zmotno odločitev o diskvalifikaciji projekta in ga letos sprejeli v ocenjevanje.
Danes bodo na seji programskega sveta RTV Slovenija obravnavali odločitev generalnega direktorja, ki je te dni uporabil diskrecijsko pravico in zavrnil odločitev komisije za ocenjevanje celovečernih filmov, ki je projektu namenila sofinanciranje v višini 150.000 evrov. Znesek bi znižal na 30.000 evrov z utemeljitvijo, da je večletna praksa na RTV, da se manjšinskim koprodukcijam nameni bistveno nižja sredstva.
A kot opozarja Biček, ki je bil že večkrat v vlogi filmskega producenta, film izpolnjuje zakonsko definicijo slovenskega filmskega projekta, ki ga med drugim definira večinski delež slovenskega producenta pri projektu. Iz prijavne dokumentacije nesporno izhaja, da ima slovenski producent večinski delež tako pri avtorskih pravicah kot tudi v predvidenem deležu sofinanciranja, je še poudaril režiser. sta, mah
