Te ocene, ki temelji na trdnih statističnih podatkih, v Sloveniji skoraj ne moremo prebrati. Dodajam pa, da potrebujemo do leta 2026 vso projektno dokumentacijo za drugi blok jedrske elektrarne. Takrat se moramo dokončno odločiti. Takrat bo tudi jasneje, v katero smer gre tehnološki razvoj. Pripravljeni moramo biti na trenutek, ko bo treba reči: drugi blok, da ali ne.
Zavedati pa se moramo tudi tega, da lahko v Sloveniji kaj hitro končamo pri redukcijah električne energije. Smo specifični, ker nihče v EU nima dveh zelo velikih enot. Iz jedrske elektrarne in TEŠ dobivamo 65 odstotkov električne energije. Predstavljajmo si, da TEŠ zapremo in da se v jedrski elektrarni pojavi okvara. Naenkrat moramo uvažati ogromne količine elektrike. Če se to zgodi pozimi, če bi se ponovil februar 2018, ko smo imeli v Evropi izjemno mrzlo obdobje, veliko sneženja in so države članice EU kljub proklamiranemu enotnemu trgu z električno energijo zapirale meje za trgovanje z električno energijo, bodo redukcije, morali bomo izklapljati. Tega se premalo zavedamo. V Sloveniji so ljudje hitro proti, ob tem pa spregledajo, kaj je posledica. So nasprotovanja Mokricam, srednji Savi, tudi nasprotovanje jedrski elektrarni bo. Ne bi imeli vetrnih elektrarn, sončne samo na strehah. Kaj bi sploh imeli? Ampak potem moramo vedeti tudi, kaj so posledice. Sobotna priloga Dela