Kot so zapisali v bonitetni agenciji, potrditev ocene in stabilni obeti odražajo njihova pričakovanja, da bo slovensko gospodarstvo trajno okrevalo zahvaljujoč pričakovanemu povečanju investicij in nadaljevanju zagona izvoza ter vodenju politik za srednjeročno stabilnost javnih financ. Pričakovanja glede slednjega izhajajo iz »fiskalne razumnosti in kredibilnosti institucij« v času pred pandemijo.

Fitch slovenskemu gospodarstvu za letos napoveduje 6,4-odstotno rast, pri čemer pričakuje, da se bo ob močni rasti domačega povpraševanja do konca leta vrnilo na predpandemijsko raven. Izvozni sektorji še naprej delujejo dobro, čeprav omejitve pri dobavi od tretjega četrtletja naprej vplivajo na določene proizvodne dejavnosti. Rast uvoza se je skladno z nepričakovano hitro rastjo zasebne potrošnje močno pospešila, ugotavlja Fitch.

Med kratkoročnimi tveganji navaja nove težave, povezane s pandemijo - delež polno cepljenih proti covidu-19 v Sloveniji je 55 odstotkov, medtem ko je povprečje EU 67 odstotkov -, kar da bi lahko poslabšalo zaupanje potrošnikov in gospodarstva. Vendar pa je večina dejavnosti v zadnjih 18 mesecih pokazala odpornost na omejitve zaradi pandemije, kar močno zmanjšuje tveganje dolgoročnih gospodarskih posledic, piše Fitch.

Kolikšna bo rast BDP?

Agencija pričakuje, da bo rast slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP) v letih 2022-2023 v povprečju znašala 3,8 odstotka (kar bi bilo manj od mediane drugih držav z oceno A, ki je 4,2 odstotka). Poganjala naj bi jo povečano povpraševaje in rast investicij, povezanih z evropskimi sredstvi iz načrta za okrevanje in odpornost ter večletnega finančnega okvira za obdobje 2014-2020, iz katerega bo mogoče črpati še v letu 2023.

Fitch izpostavlja zakon o dolgotrajni oskrbi, ki naj bi bil sprejet v kratkem, ter zdravstveno in pokojninsko reformo, za kateri pa ne pričakuje uveljavitve pred letom 2024. Učinkovita uvedba teh reform bi pripomogla k zmanjšanju fiskalnih stroškov, povezanih s staranjem prebivalstva, meni agencija, a pri tem ugotavlja, da bi se lahko doseganje dogovora glede teh reform zaradi politične razdrobljenosti in nasprotovanja spremembam glede pravic v družbi izkazalo za velik izziv.

Agencija za letos pričakuje 7,4-odstotni primanjkljaj državnega proračuna in ocenjuje, da bi lahko ob okoli 180 milijonov evrov vrednem desetem protikoronskem zakonu prišlo do prerazporeditev porabe. V letih 2022 in 2023 naj bi proračunski primanjkljaj znašal 5,6 in 3,7 odstotka BDP. Javni dolg naj bi z 79,8 odstotka BDP v letu 2020 do leta 2025 postopno upadel na 73,4 odstotka BDP v letu 2025.

Trendi glede inflacije so podobni kot v območju z evrom, inflacijo v glavnem poganjajo višje cene energije, v manjšem delu pa tudi cene v gostinstvu in nastanitvah. Fitch pričakuje, da bo slovenska inflacija v obdobju 2022-2023 v povprečju pri 2,2 odstotka, je pa pri tej oceni veliko negotovosti, pravi.

Agencija izpostavlja tudi visoko raven zaposlenosti in skoraj rekordno nizko brezposelnost (navaja podatke za drugo četrtletje o 4,4-odstotni brezposelnosti), in položaj bank, ki še naprej ohranjajo visoko likvidnost in zdrave količnike kapitala.