Kot je v pogovoru za STA povedala Staplova, so v Fraportu Slovenija zaradi ostrih stroškovnih rezov in močnih poslovnih vezi s partnerji doslej uspešno upravljali s koronsko krizo. Letos v družbi, tudi po zaslugi petih milijonov evrov državne pomoči, ki so jo dobili za kompenzacijo med zaprtjem letališča za potniški promet v letu 2020, pričakujejo pozitiven EBITDA, medtem ko bo končni poslovni izid še vedno negativen.
Kot ključni izziv za prihodnost Staplova vidi nadaljnje okrevanje prometa in zagotavljanje povezljivosti. Najpomembnejše bo tesno sodelovanje letališča, prevoznikov, turizma in države. Pri tem Staplova, tako kot letalski prevozniki in turistična industrija, upa na podaljšanje državne sheme za podporo prevoznikom za zagotavljanje povezljivosti Slovenije še na letošnjo zimsko in naslednjo poletno sezono.
Ob napovedani rasti prometa znova tudi kadrovske okrepitve
Med izzivi je tudi iskanje ustreznih kadrov, saj se mora Fraport Slovenija ob napovedani rasti prometa znova tudi kadrovsko okrepiti. Pri tem so se v podjetju najprej obrnili na bivše zaposlene, ki so jih bili lani primorani odpustiti, in zadovoljni so, da jih bodo približno petino znova zaposlili. Poleg tega bodo morali iskati tudi nove kadre, kar je ob današnjem trgu dela precej zahtevno. Prizadevali si bodo tudi za okrepitev vezi med zaposlenimi, kjer je pandemija prav tako pustila posledice.
Pandemija je v promet na ljubljanskem letališču zarezala podobno kot na drugih letališčih. Letos so na Brniku do konca oktobra našteli 339.000 potnikov, medtem ko jih je bilo lani v istem obdobju 282.000. Do konca leta pričakujejo, da bo številka zrasla na 407.000 potnikov, kar je 40 odstotkov več kot v letu 2020, a še vedno 75 odstotkov manj leta 2019.
Kljub situaciji je relativno veliko število srečanj vseeno potekalo v živo
K rasti števila potnikov je nekoliko prispevalo tudi predsedovanje Slovenije Svetu EU. Kot je dejala Staplova, so bili prijetno presenečeni, da je kljub situaciji relativno veliko število srečanj vseeno potekalo v živo. Tako jim je predsedovanje prineslo okoli 20.000 dodatnih potnikov.
Ob vrhu EU-Zahodni Balkan je bilo na letališču okoli 40 delegacij in državniških letal, kar je predstavljalo velik zalogaj tako z vidika sprejema delegacij in organizacije dela kot zagotavljanja varnosti in najvišje kakovosti storitev. O uspešni izvedbi pa priča prošnja, ki so jo v Fraportu Slovenija pred kratkim prejeli z drugega letališča, če bi z njimi delili svoj primer dobre prakse.
V prihodnjem letu na ljubljanskem letališču načrtujejo okoli 900.000 potnikov, kar je sicer še vedno 44 odstotkov manj od 1,6 milijona evrov, kolikor si je letališče postavilo za osnovo. Popolno okrevanje Staplova, na podlagi lastnih in napovedi prometa s strani sveta ACI, pričakuje v letu 2025. Vendar so, glede na novo realnost, napovedi postale zelo težke, je opozorila.
Da se lahko zgodi marsikaj, je nakazal pojav različice novega koronavirusa omikron, ki je povzročil odpovedi potovanj v južno Afriko. Ljubljanskega letališča to neposredno ni prizadelo, saj ne ponuja direktnih letov na te destinacije, zato tudi v Fraportu Slovenija niso spremenili pričakovanj glede števila potnikov.
Težko napovedati, kaj bo omikron prinesel v prihodnje
Vendar pa je težko napovedati, kaj bo omikron prinesel v prihodnje. Če ne drugega, med potnike znova vnaša negotovost. Zato znova postajajo previdnejši, rezervirajo v zadnjem trenutku in si želijo več fleksibilnosti.
Kljub vsemu Staplova ostaja optimistična za prihodnje leto. Želi si, da bi EU tudi čim prej poenotila ukrepe in pravila ter tako olajšala potovanja, kar bi pripomoglo k okrevanju celotne letalske industrije.
Z optimizmom jo navdajajo tudi napovedi letalskih prevoznikov za lete v prihodnji poletni sezoni, ko bo, glede na napovedi, 19 letalskih prevoznikov Ljubljano povezovalo z 20 destinacijami. Nadaljevanje poletov je napovedal tudi FlyDubai, ki je v dobrih dveh mesecih na povezavi Ljubljana-Dubaj naštel okoli 4800 potnikov.
Poleti pričakujejo prevoznika Transavia France in Windrose
Po napovedih poleti pričakujejo tudi prevoznika Transavia France z leti na Pariz Orly in Windrose s povezavo s Kijevom. Povratek sta napovedala Lufthansa z Münchnom in Finnair s Helsinki. Poleti naj bi se vrnila tudi letošnja novost, Iberia z Madridom. Poleg naštetih so letenje za poleti napovedali še vsi ostali trenutno prisotni na Brniku, pri čemer je spodbudno, da napovedujejo tudi povečanje frekvenc letov.
Trenutno z Ljubljane redno leti 13 prevoznikov, in sicer na 14 destinacij, pri čemer so bila letala oktobra v povprečju polna okoli 60 odstotkov. 13. decembra pa bo WizzAir začel leteti še na londonski Luton.
Staplova je vesela dobrega partnerstva z letalskimi prevozniki. Glede ideje, da bi Slovenija znova ustanovila svojega nacionalnega letalskega prevoznika, pa pravi, da je vsak nov letalski prevoznik dobrodošel. »Podpirali bomo vsako rešitev, ki je vzdržna in izboljšuje povezljivost,« je dejala.
Z okrevanjem prometa na ljubljanskem letališču je sicer precej zadovoljna in upa, da bo omejitev zaradi pandemije vse manj in manj. Kot je opozorila, je povpraševanje potnikov prav zaradi potovalnih omejitev še vedno relativno nizko, nekatere destinacije, predvsem v Aziji, pa še naprej ostajajo zaprte.
Tovorni promet je zrasel
Drugačna je situacija na področju tovornega prometa, ki je letos na ljubljanskem letališču zrasel za 12 odstotkov v primerjavi z letom 2019 in za 21 odstotkov v primerjavi z letom 2020. Do leta 2030 bodo po pričakovanjih rasti enomestne. Zato Fraport Slovenija načrtuje tudi vlaganja v infrastrukturo za tovorni promet.
Z novim potniškim terminalom imajo dobre izkušnje. »Glede na odzive potnikov lahko sklepamo, da jim je nov terminal, še zlasti njegov dizajn z visokimi stropovi, velikimi okni in neverjetnimi razgledi, zelo všeč,« je povedala sogovornica in dodala, da pri terminalu še optimizirajo nekatere malenkosti, sicer pa so z njim zelo zadovoljni. Še zlasti so ponosni na novo, sodobno opremo.
Ob tem velja, da namerava Fraport še naprej vlagati v razvoj ljubljanskega letališča. Poleg 23 milijonov evrov vredne investicije v potniški terminal je Fraport od leta 2015, ko je prevzel upravljanje ljubljanskega letališča, v infrastrukturo, opremo in informacijsko tehnologijo vložil še 39,5 milijona evrov.
Prevoznikov bo manj, a bodo ti močnejši
V letalski industriji bo sicer v naslednjih letih po mnenju Staplove prišlo do konsolidacije manjših in srednje velikih prevoznikov, zato bo prevoznikov manj, a bodo ti močnejši. Ker bo konkurenca manjša, pa bodo višje cene vozovnic, ki se bodo dvignile tudi zaradi ekoloških davkov.
Manj bo tudi kapacitet, saj prevozniki ne bodo leteli s pol praznimi letali. Linije, krajše od 500 kilometrov, bodo zaradi okoljskih zahtev odpovedane, uveden pa bo multimodalni transport, predvideva Staplova. V letalski industriji pričakuje tudi implementacijo zelenih tehnologij, od učinkovitejših motorjev do pogonskih alternativ.
Ob vseh teh premikih, ki se napovedujejo na ravni letalske industrije, Staplova Fraport Slovenija v prihodnje vidi kot stabilno, še bolj trajnostno naravnano družbo, ki bo v naslednjih petih letih že povsem okrevala po pretresih zaradi pandemije.
