Ameriška administracija predsednika Joeja Bidna in mehiška vlada predsednika Andresa Manuela Lopeza Obradorja sta v četrtek dosegli dogovor o vnovičnem zagonu programa z uradnim imenom Protokol za zaščito migrantov (MPP). Program oziroma protokol je leta 2019 uvedel prejšnji ameriški predsednik Donald Trump, januarja letos pa ga je Bidnova administracija preklicala. Na podlagi sodbe konservativnega teksaškega sodnika Matthewa Kacsmaryka je vrhovno sodišče ZDA konec avgusta letos Bidnovi vladi naložilo ponovno aktivacijo tega protokola, ki bi prisilil prosilce za azil v ZDA, da počakajo na rešitev njihovih prošenj v mehiških obmejnih mestih. Ameriško pravosodje je ocenilo, da ukinitev te procedure »krši« administrativno zvezno zakonodajo in ne upošteva »koristi« odvračalnega učinka za potencialne migrante.
Pol leta za azilni postopek
Mehika je v obnovo programa privolila, potem ko je Bidnova administracija »upoštevala humanitarne pomisleke, ki smo jih izražali«, je pojasnilo mehiško ministrstvo za zunanje zadeve. Po njihovih navedbah se je Washington zavezal, da bodo »obravnavana vsa vprašanja humanitarne narave«, kar je bilo zaradi kršitev prejšnje administracije v zvezi s človekovimi pravicami več tisoč migrantom kamen spotike in predmet ostrih polemik.
Kdaj naj bi MPP znova začel veljati, še ni natančno določeno, a naj bi se to zgodilo kmalu, je v četrtek sporočilo mehiško ministrstvo.
»Humanitarni pomisleki«, ki jih je izrazila mehiška vlada, po navedbah ameriške agencije za državno varnost vključujejo zavezo ZDA, da bodo azilni postopki zaključeni najpozneje v šestih mesecih od vrnitve prosilcev na mehiško ozemlje. Migrantom naj bi zagotovili tudi varen dostop do obmejnih organov in možnost komunikacije s pravnim zastopnikom med pogovori in sodnimi obravnavami. Dogovorjeno naj bi bilo selektivnejše pristopanje k vračanju migrantov ter izboljšave informacij, ki jih ti o programu prejmejo. Iz programa naj bi bile izvzete posebej ranljive osebe, vsem pa bo ponujena možnost cepljenja proti covidu-19.
Mehika po drugi strani obljublja, da bo namenila več sredstev za namestitev migrantov, zaščito ranljivih skupin, upoštevanje lokalnih varnostnih pogojev in zmogljivosti zavetišč. Prav tako obljublja večjo angažiranost Nacionalnega inštituta za migracije in izvajanje ukrepov proti covidu-19, kot so zdravniški pregledi in razpoložljivost cepiv.
Kršitve človekovih pravic zaradi pomanjkljivosti programa
Po zagotovilih mehiških oblasti »iz humanitarnih razlogov ne bodo vračali v izvorne države tistih migrantov, ki čakajo v zvezi s prošnjo za azil sestanek pred sodnikom za imigracije v ZDA«.
Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) je predvčerajšnjim napovedalo »ključne spremembe MPP za reševanje humanitarnih pomislekov, ki jih je izrazila mehiška vlada in s katerimi se vlada ZDA strinja«. Vodja DHS Alejandro Mayorkas je že večkrat opozoril na endemične pomanjkljivosti programa MPP, ki povzročajo neupravičene kršitve človekovih pravic. Ocenjuje, da je program odvzel resurse in osebje iz drugih prednostnih nalog, ne da bi mu uspelo razrešiti temeljnih vzrokov migracij. Opozoril je, da je kljub temu in v skladu z odredbo zveznega sodišča v Teksasu MPP pripravljen za vnovični zagon z nekaterimi humanitarnimi izboljšavami. A to bodo storili šele, ko bo mehiška vlada dokončno odločila o sprejemu v program vpisanih migrantov.
