Odkar nam storitve po tržnem ključu kroji zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), smo plačniki zdravstvenih dajatev na slabšem. Vse vlade od osamosvojitve dalje so se trudile, da vrečo za zdravstvo pridno praznijo in nas uporabnike postavljajo v vrste čakajočih na te in one obravnave. Kakšen smisel ima napotnica redno za fizioterapijo, če na obravnavo prideš po 200 do 260 dnevih, za hitro pa 20 dni prej? Naj govorijo, kar hočejo, za prejšnji sistem, a v njem ni nihče čakal na obravnavo ali specialistični pregled dlje kot nekaj tednov. Vrsto let vplačujemo v blagajno ZZZS obvezno ter v druge zavarovalnice dopolnilno zdravstveno zavarovanje – kdo in kako nadzira porabo tega denarja? To je pomembno vprašanje z vidika omejitev, ki jih ZZZS postavlja izvajalcem zdravstvenih storitev. Ti kljub prostim terminom in praznim ordinacijam ne smejo vzeti v obravnavo bolnih ljudi, ki postajajo zaradi nesmiselnih čakalnih vrst vedno bolj bolni. V istem času pa zavarovalnice dosegajo dobičke – kako je to mogoče?
Poglejmo, kaj kažejo podatki Eurostata o stanju zdravstva pri nas.
»Podatki evropskega statističnega urada Eurostat kažejo, da je bila leta 2017 Slovenija s 3,1 zdravnika na tisoč prebivalcev na 18. mestu med 27 državami, medtem ko je bilo evropsko povprečje 3,5 zdravnika. Manj zdravnikov kot pri nas je bilo v Črni gori, Romuniji, Srbiji, Veliki Britaniji, Luksemburgu, Belgiji, na Poljskem in Irskem. Z ministrstva so še sporočili, da se želijo približati evropskemu povprečju, toda nacionalnega načrta kadrovskih virov v zdravstvu še nimajo.« (vir: ostro.si)
Število prebivalcev se v zadnjih tridesetih letih ni bistveno spremenilo, a nam vedno bolj primanjkuje zdravniškega in sestrskega kadra, ki odhaja na tuje ali v privatno prakso. Dejstvo je, da so naši zdravniki, še bolj pa sestre in negovalno osebje, v času covida izpostavljeni večjim tveganjem za lastno zdravje. Ne razumem upora zdravnikov do zvišanja sestrskih plač – namesto da bi stopili skupaj, tekmujejo drug z drugimi. To ne bo prineslo rešitve nakopičenih težav v zdravstvu. Bolj kot vse potrebujemo pregledno in nadzorovano porabo zdravstvenega denarja. O tem se ni razmišljalo že dolgo pred pojavom pandemije in se tudi zdaj ne naredi nič na sistemski ravni. Stihijsko obvladovanje bolezni, ki bo prej kot slej izzvenela, ne vliva zaupanja v zdravniško stroko. Dolga leta pereča problematika čakalnih vrst so načela nacionalno zdravje in prispevajo k večji kronični obolelosti in umrljivosti, tudi mladih, za delo sposobnih ljudi. Za sedanjo situacijo niso krivi cepljeni in necepljeni, temveč je predvsem kriv način, kako se pristopa do zdravja ljudi.
Da smo Slovenci zdravstveno neizobraženi, pravi neka raziskava. Kaj naj »izobraženi pacient« naredi, ko mora čakati na operacijo pet let ali na fizioterapijo 260 dni? Neoprostljiva krivica izvajalcev je, da se bolniku ob naročanju na obravnavo da v podpis listek, s katerim se mora strinjati z nerazumno čakalno dobo. Tako se ZZZS in izvajalci zdravstvene oskrbe »krijejo« v primeru napredovanja bolezni oziroma večjih zapletov pri pacientu. Tako, oni so kriti, mi pa neizobraženi. Kje so varuhi človekovih in pacientovih pravic? Kaj lahko človek naredi v takšni situaciji, ko je potreben pomoči, a je brez moči? Poišče nekoga v privatni praksi in plača visoke zneske za storitve, za katere vplačuje v zdravstveno zavarovanje nekaj desetletij. Ali imate morda tudi vi občutek, da vas sistem izkorišča?
Zanimivo je branje analize zdravstvenega sistema v Sloveniji na (www.gov.si), ki med drugim ugotavlja, kam gre denar iz zavarovalnic, in tudi to, da izraba sredstev iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ni pregledna. Navajam zanimiv citat: »ZZZS plačuje tudi nekaj proračunskih postavk, ki jih ni financiral v letih pred krizo – to so na primer usposabljanja izvajalcev in specializacija zdravnikov. To predstavlja pomemben strošek, primerljiv s celotnim stroškom poslovanja in dobičkom dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ), ki bi ga lahko prenesli nazaj v proračun RS.«
Končajmo optimistično – morda vi veste, kje se lahko izobrazimo, kako bi navkljub vsemu omenjenemu ostali zdravi in vedrega duha?
Mimi Šegina, Domžale