Tito je obsodil hrvatski nacionalizem

Na Hrvaškem so prejšnji teden stavkali študentje na zagrebški univerzi. Vodstvo zveze komunistov Hrvatske je do stavke zavzelo blagohotno stališče. Ni je ne podprlo pa tudi ne obsodilo. Jasno, zakaj: hrvaški študentje so zahtevali, naj ima Hrvatska več avtonomije pri upravljanju deviz, ki jih hrvaški delavci pošiljajo domov. Do sedaj je z njimi razpolagala Jugobanka iz Beograda, ki je seveda poskrbela, da je večji del deviz ostal v Srbiji.

Tito je hitro spoznal, da te vrste stavk lahko komunistično partijo spravijo na Hrvatskem na stranski tir. Če bo molčala, je nihče več ne bo vzel zares in dogodke bodo začeli krojiti taki, ki komaj čakajo, da bo Tito umrl, partija pa prišla ob ugled. Zato je na seji predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije 2. decembra v Karadjordjevu povzdignil svoj glas in med drugim dejal:

Stavka na univerzi ni samo stvar študentov. Za njimi so ljudje, ki se zbirajo v Matici Hrvatski. Ti elementi svobodno nastopajo in nikomur se nič ne zgodi. Tega ni mogoče več trpeti. Izjave, ki jih dajejo, so docela protiustavne, kaznive in bi jih bilo treba kazensko preganjati. (…)

Katoliški glas (Gorica), 9. decembra 1971

Položaj na Hrvaškem se še ni pomiril

Pred dnevi se je sestal centralni komite Zveze komunistov Hrvaške in razpravljal o najnovejšem političnem položaju, kot se je pokazal po zadnjih nastopih predsednika Tita v predsedstvu Zveze komunistov Jugoslavije. (…)

Posledica Titovega nastopa je bila, da je v vrstah partijskega vodstva prišlo do korenitih sprememb. Od svojih položajev so namreč odstopili predsednica centralnega partijskega komiteja dr. Savka Dabčević - Kučar, član predsedstva jugoslovanske republike Mika Tripalo, tajnik izvršnega komiteja hrvaške partije Pero Pirker, tajnik zagrebške partijske organizacije Srečko Bijelić in še nekateri drugi visoki voditelji, med njimi tudi predsednik Zveze borcev Hrvaške. (…)

Kot kaže, pa se položaj še ni pomiril, saj prihajajo vesti, da so bile te dni po Zagrebu študentovske demonstracije in nemiri, pri katerih jo prišlo tudi do spopada s policijo. Demonstranti so hoteli pokazati svojo solidarnost s tistimi partijskimi voditelji, ki so odstopili. (…)

Novi list (Trst, Gorica), 16. decembra 1971

Naloge JLA in ZKJ v boju proti razrednemu sovražniku

Dogodki na Hrvaškem bi lahko pripeljali do državljanske vojne, ko ne bi bilo enotnosti komunistov in delavskega razreda. (…)

Tito je poudaril, da jugoslovanska ljudska armada nima samo naloge, da brani teritorialno celovitost Jugoslavije, temveč tudi pridobitve socialistične revolucije in da ne bo okleval, da uporabi armado, če bo videl, da se socializem z drugimi sredstvi ne more braniti. Ugotovil je, da bi dogodki na Hrvaškem lahko pripeljali do državljanske vojne, če ne bi bilo enotnosti zveze komunistov in delavskega razreda. Tito je nadalje dejal, da so vse govorice o razpadu Jugoslavije navaden nesmisel in neumnost. Komunisti morajo, po besedah Tita, kot med narodnoosvobodilno borbo biti brezkompromisni v borbi proti razrednemu sovražniku. (…)

Primorski dnevnik, 23. decembra 1971

Česa so obtoženi bivši hrvatski voditelji

Glavni hrvatski dnevnik »Vjesnik« prinaša v skrajšani obliki vsebino 400 strani dolgega dokumenta, na osnovi katerega so bili bivši hrvaški partijski voditelji Tripalo, Savka Dabčević - Kučar, Pirker, Koprtla in Šibil izključeni iz partije. Dokument jim očita predvsem tole: da so hoteli, naj bi postala Hrvatska članica Združenih narodov, si ustanovila svojo narodno banko ter zaprosila za kredite v Washingtonu; da se ustanovi »Narodni svet socialističnih sil« kot vrhovno telo oblasti, ki naj bi obsegal vse politične sile od Zveze komunistov do Socialistične zveze, s čimer bi bila negirana vodilna vloga Zveze komunistov; da se v ustavnih amandmanih poudari, da je hrvatska republika kot država tudi odraz tisočletne hrvaške državno-pravne kontinuitete; da služijo hrvaški vojaški obvezniki vojake na ozemlju svoje republike in da naj bo jezik v JA na Hrvaškem hrvaški; da se jasneje definira vprašanje obrambe teritorialne celovitosti Hrvatske in obveznosti ter funkcije hrvaškega narodnega vojaškega štaba; da naj bo sedež vrhovnega mornariškega štaba v Splitu; da se točno definira republiško državljanstvo; da naj republiški organi Hrvatske do rešitve vprašanja porazdelitve deviz blokirajo v hrvaških bankah devize, ki jih zasluži Hrvatska; da se natisnejo hrvaške poštne znamke; in da se izgrajuje hrvaški zakonodajni sistem.

Poleg tega jim dokument očita še namero, da so podpirali težnje za osamosvojitev hrvatskega jezika oziroma za razcepitev enotnega srbsko-hrvaškega jezika.

Novi list, 18. maja 1972

Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib