Skupaj z dvema starejšima sestrama in mlajšim bratom je živel v predmestju Damaska, ki je veljalo za oporišče opozicije, in v tistih dneh je v poštni nabiralnik prišel vpoklic v sirsko vojsko. Oče mu je stisnil v roke vse prihranke družine in ga s 3000 evri v žepu poslal na pot na varno. Po balkanski poti se je Anasu poleti leta 2015 uspelo prebiti do Berlina, kjer je prvo zatočišče našel v begunskem centru Spandau. Nekega dne je opazil gnečo okoli treh črnih limuzin, ki so se pripeljale v begunski center. Anas se je približal ženski, okoli katere so se drenjali varnostniki in njegovi sostanovalci, ter jo prosil za selfi. Fotografija, ki jo je ob tem posnel agencijski fotograf, je obkrožila svet in postala simbol za vzdušje dobrodošlice, s katerim je Nemčija leta 2015 sprejela begunce. Anas še danes zagotavlja, da so mu šele kasneje povedali, da se je slikal s kanclerko Angelo Merkel. Pravi, da mu je nenadna popularnost prinesla veliko dobrega, tudi povabilo družine, ki ga je nato za dve leti vzela pod svoje okrilje. A prinesla je tudi marsikaj slabega, saj so mu lažne novice, ki so ga na družbenih omrežjih razglasile za terorista iz Bruslja, povzročile obilo težav. Anas je sicer najel odvetnika in Facebook spravil pred sodišče, ker lažnih novic ni takoj izbrisal, vendar se sodišče ni izreklo v njegov prid. Kljub temu pravi, da je zadovoljen, saj je lahko javno povedal, kakšna je resnica. Danes študira gospodarsko komuniciranje, s pomočjo štipendije in denarja, ki ga sam zasluži kot blagajničar v trgovini. Skupaj s prijateljico je najel stanovanje v Berlinu, nemško pa govori tako dobro, da mu nihče ne verjame, da pred šestimi leti ni znal niti besede.