V ženski konkurenci je Slovenijo zastopala le Lampičeva, kajti Eva Urevc je po dogovoru z glavnim trenerjem Nejcem Brodarjem (ta je tudi njen osebni trener) zapustila Skandinavijo. Odpotovala je domov na trening in se bo reprezentanci spet pridružila v Davosu. Da danes ni nastopila, je kar malce nenavadno, saj je sprint v prosti tehniki zanjo močnejša disciplina kot klasična tehnika. Lampičeva, ki je v nedeljo v Ruki na Finskem zaradi hudega mraza izpustila preizkušnjo na razdalji v prosti tehniki, je v kvalifikacijah v Lillehammerju med 65 tekmovalkami osvojila 14. mesto (3:18,61) in se zlahka uvrstila v četrtfinale med 30 najboljših, za zmagovalko Dahlqvistovo pa je zaostala več kot sedem sekund.
Tudi v četrtfinalu je 26-letnica iz Valburge tekla v isti skupini z Dahlqvistovo in osvojila drugo mesto, za Švedinjo pa je zaostala le za 30 stotink sekunde in se neposredno uvrstila v polfinale, med dvanajsterico pa je imela skupno sedmi čas (3:16,83). V polfinalu je po manj kot 50 sekundah kazalo, da bo Lampičeva ostala brez finala, kajti s Švedinjo Johanno Hägström sta se zapletli, slednja je celo padla, Slovenka pa je zlomila svojo desno palico. Izgubila je nekaj dragocenega časa, kmalu pa je dobila tudi rezervno palico in kasneje ciljno črto prečkala kot četrta (3:16,16). A je bila njena skupina precej hitrejša od prve in se kot ena od dveh srečnih poraženk po času uvrstila v finale.
Pri minus desetih stopinjah Celzija in rahlem sneženju je Lampičeva prvič v letošnji sezoni tekla v finalu (v Ruki je minuli petek obstala v polfinalu in osvojila osmo mesto), a kmalu je postalo jasno, da ji je polfinalni lov za ubežnicami po bližnjem srečanju z Hagstroemovo pobral preveč moči in energije. Dobitnica dveh bronastih kolajn na letošnjem SP v Oberstdorfu (posamični in ekipni sprint) je bila na polovici 1600 metrov dolge proge šesta (zadnja), se pred ciljno ravnino spet skušala vmešati v boj za četrto ali celo tretje mesto, na koncu pa je svoj drugi letošnji sprint končala na šestem mestu. Najhitrejša je bila 27-letna Maja Dahlqvist, ki je dobila že tretji zaporedni sprint v letošnjem letu (Ulricehamn, Ruka, Lillehammer), v skupnem seštevku za svetovni pokal je po štirih tekmah na prvem mestu: »Na zadnjem vzponu sem bila v dobrem položaju. To sem tudi načrtovala in želela ter si pritekla dobro izhodišče. V ciljnem sprintu je bilo težko in tesno, a mi je uspelo.«
Na prizorišču olimpijskih iger leta 1994 (današnjo tekmo so prestavili na biatlonski stadion) je Lampičeva kljub vsem težavam premierno v tej sezoni prišla med elitno šesterico. »Mislim, da sem lahko ekstremno zadovoljna, glede na to, kaj se mi je dogajalo v polfinalu, ko sem zlomila palico – in da sem nato še kot srečna poraženka prišla v finale. Že v polfinalu sem se potrudila maksimalno, ko sem izvedela, da sem v finalu, pa sem bila kar malo presenečena. A rekla sem si, da če sem se potrudila v polfinalu, se bom še v finalu. Vendar mi je zmanjkalo malo moči, videle so se posledice polfinala,« je dejala Anamarija Lampič. Pohvalil jo je tudi glavni trener Brodar, ki pa je priznal, da je od obeh fantov pričakoval precej več.