Po besedah znanstvenice je šele druga polovica 20. stoletja prinesla pomembne spremembe za boljši položaj žensk, tudi v znanosti: »Danes se veliko ukvarjamo z vprašanjem enakosti spolov v znanosti. Mislim, da se pogoji izboljšujejo tako v Sloveniji kot tudi v vsej Evropski uniji. V zadnjem času smo priča sicer počasnemu, a vztrajnemu napredku v smeri bolj uravnotežene in vključujoče znanosti v smislu enakosti spolov.«
Na vprašanje, kako ocenjuje vlogo žensk v znanosti, sogovornica poudarja, da ženske bistveno prispevajo k reševanju velikih problemov in vodijo k pomembnim odkritjem v znanosti: »Njihov pečat je trden in neizbrisen, vendar zgodovina hkrati kaže, da je njihovo delo pogosto prezrto. Zakaj je tako, je vprašanje, ki je v ospredje stopilo v zadnjem desetletju. Obstaja vrsta vzrokov. Posledica je izguba intelektualnega potenciala žensk, kar pomeni izgubo za znanost in za celotno družbo. Šele polna udeležba žensk v znanosti bo omogočila reševanje perečih problemov družbe s celotnim človeškim potencialom.«
Največji izzivi ženske na karierni poti
V začetnih korakih karierne poti v znanosti ni bistvenih razlik med fanti in dekleti, pojasni dr. Lundrova. »Število doktorskih študentk je približno enako številu doktorskih študentov. Dekleta po doktoratu hitro in uspešno vstopajo v raziskovalno delo, se udeležujejo konferenc, predavajo. Razlike se pokažejo kasneje v akademski karieri. Pojavljajo se tam, kjer so prostori prestiža in časti v znanosti. Zato do največjih razlik pride v času, ko se prebijajo po hierarhični lestvici navzgor, ko se habilitirajo za višje znanstvene nazive, se prijavljajo za projekte, dobro plačane funkcije, vodilne in odločevalne funkcije ter ko konkurirajo za priznanja in nagrade.«
Največji izziv, doda Mojca Lunder, je verjetno za večino žensk takrat ohraniti znanstveno produktivnost in loviti ravnovesje med službenimi in družinskimi obveznostmi: »Velika preizkušnja je, da se ženska zaradi trdno zasidranih predsodkov in stereotipov, na primer o nezdružljivosti družinske in poklicne vloge, tradicionalni delitvi gospodinjskih opravil in odgovornosti za nego otrok ali zaradi nenaklonjenega okolja, sama ne izloči iz karierne poti.«
Vse je zgodilo ravno pravi čas
Zase Lundrova pravi, da je imela veliko srečo, saj je že v času raziskovalnega dela za diplomsko nalogo prišla v skupino ljudi na katedri za farmacevtsko biologijo na fakulteti za farmacijo, ki jo je navdušila za znanost in jo sprejela. Na katedri je nadaljevala doktorsko delo in je še danes navdušena nad področjem, s katerim se raziskovalno ukvarja, svojimi sodelavci in stimulativnim delovnim okoljem, ki ga skupaj ustvarjajo. Z zadovoljstvom pogleda nazaj in bi morda, če o tem že razmišlja, spremenila le vrstni red dogodkov: »Mogoče bi se v tujino na podoktorsko usposabljanje odpravila prej in za daljši čas. Mogoče bi se opogumila in imela otroke prej. Ali pa tudi ne. Mogoče pa se je vse zgodilo ravno pravi čas.«
Njeno delo na fakulteti za farmacijo zajema znanstvenoraziskovalno delo, strokovno in pedagoško delo. Vsako od teh ji prinaša izzive in veselje, pravi. »Raziskovalno delujem predvsem na področju imunoterapije alergij in na področju regulacije telesne mase. Poučujem pri predmetih s področja biologije in biotehnologije. V največji izziv in veselje mi je povezovanje raziskovalnih aktivnosti s pedagoškimi aktivnostmi v obliki mentoriranja diplomskih in doktorskih študentov in študentk.«
Raziskovalno deluje tudi v tujini in je prodekanka za mednarodno sodelovanje. »Vsi raziskovalci smo bolj ali manj vpeti tudi v mednarodno okolje in sodelovanje. To je pomembno za ustvarjanje in ohranjanje raziskovalnih mrež, s katerimi razvijamo svoje znanstveno področje, prijavljamo projekte, objavljamo članke, izmenjujemo znanje in izkušnje. Kot prodekanka za mednarodno sodelovanje imam še dodatno vlogo pri spodbujanju in podpori pri izmenjavah sodelavcev in študentov,« opiše svoje delo. O farmaciji meni, da je prekrasna veda o zdravilih, ki ima svojo bogato zgodovino in tradicijo, ki je še vedno pomembna za zdravljenje ljudi in ki je doživela ter še doživlja neverjeten napredek in razvoj: »Raziskuje in razvija nove učinkovine, napredne terapije in diagnostične pristope. Ponuja nam tradicionalna in sodobna zdravila za pomembno vrednoto – zdravje ljudi. Tudi v tem koronskem času se je pokazalo, kako neverjetno pomembna je ta znanost pri reševanju svetovnih problemov.«
Recept za uspeh
Usklajevanje dela in zasebnega življenja je za Mojco Lunder postala pomembna veščina šele, ko sta v njeno življenje prišla otroka. »Otroka sta mi seveda najpomembnejša. Kot znanstvenica vem, da je to biološko in evolucijsko določeno. Skupaj s partnerjem jima dajeva prednost. Rešitev pa je, da je z njima enkrat eden in drugič drugi. Tako ostane čas, ko ima prednost tudi najino delo.«
Po delu si je seveda treba nabrati novih moči, sogovornica prisega na dobro družbo, šport in naravo. Super je, če se združijo vse tri kategorije, pravi in doda, da ji včasih ugaja tudi biti malo sama in se skriti v kakšen kotiček s knjigo. Katera pa je priljubljena misel, ki jo vodi skozi življenje? »Pravzaprav imam eno zelo trapasto misel in se s sestro včasih šaliva, da je to 1. Lundrov zakon. Gre pa takole: 'Nekaj je, razen kadar ni.' Kakor koli uporabiš to misel, bo vedno držala. Okoli tega je bilo že veliko smeha.«