V mednarodni operaciji EMMA7, uperjeni proti denarnim mulam, ki nezakonito prejemajo denarna sredstva, povezana predvsem z računalniško kriminaliteto, so po podatkih Europola identificirali več kot 18.000 denarnih mul, prijeli pa 1800. Zaznali so 7000 goljufivih transakcij in tako preprečili več kot 70 milijonov evrov težko oškodovanje. Operacija je potekala od sredine septembra do konca novembra, sodelovali pa so varnostni organi 27 držav, poleg držav EU še ZDA, Avstralija, Kolumbija, Hongkong in Švica. Naša policija je preiskovala 126 primerov, v katerih je bilo tako doma kot v tujini identificiranih 156 denarnih mul, povezanih z goljufijami, napadi na informacijske sisteme in pranjem denarja. Na svoje račune so prejele skupno več kot pet milijonov evrov denarja, povezanega z nezakonitimi posli.
Z denarnimi mulami označujejo osebe, ki na svoje transakcijske račune prejmejo denarna nakazila, ki izvirajo iz kaznivih dejanj. Običajno s področja računalniške kriminalitete, kot so vdori v informacijske sisteme in različne oblike spletnih goljufij. Denimo tako imenovane CEO oziroma direktorske goljufije, goljufije BEC, povezane s prestrezanjem elektronske poslovne korespondence, nigerijske in ljubezenske goljufije, investicijska vlaganja v lažne spletne platforme. Mule po prejemu denarja dvignejo gotovino ali ga nakažejo na druge bančne račune, najpogosteje odprte v tujini.
Previdno ob vabljivih ponudbah
V okviru EMMA7 je naša policija v sodelovanju z uradom za preprečevanje pranja denarja, slovenskimi bankami in tujimi varnostnimi organi preprečila dobrih 1,4 milijona evrov težko oškodovanje slovenskih in tujih občanov in podjetij. Opravila je 11 zaslišanj in štiri hišne preiskave, prijela štiri storilce in podala 62 predlogov za mednarodno pravno pomoč oziroma evropskih preiskovalnih nalogov. V večini primerov je šlo za denarne mule v tujini, ki so na svoj bančni račun dobile denar iz kaznivih dejanj, povezanih s spletnimi goljufijami na škodo slovenskih občanov in podjetij. Kot opozarjajo na policiji, je uspešnost tovrstnih preiskav v veliki meri odvisna od časa, ki poteče med transakcijo, zaznavo oškodovanca, da se je zgodilo kaznivo dejanje, in prijavo policiji. Pa tudi od zakonodaje posameznih držav in dobrega mednarodnega policijskega sodelovanja.
So pa bili med preiskovanimi denarnimi mulami tudi Slovenci. Policija opozarja, da to lahko kaj hitro postanemo, če nismo dovolj pozorni. Že s posredovanjem številke transakcijskega računa neznancu na spletu, ki nato na ta račun posreduje denarna sredstva, povezana s kaznivimi dejanji, se lahko zapletemo v kaznivo dejanje pranja denarja. Zato opozarjajo na previdnost pri ponudbah o lahkem zaslužku, kjer vse poteka po spletu. Običajno so takšne ponudbe polne pravopisnih napak in s pomanjkljivimi oglasi. Če je ponudba predobra, da bi bila resnična, je verjetno res tako, poudarjajo na policiji. Storilci zahtevajo posredovanje podatkov, odprtje bančnega računa ali posredovanje bančne kartice v tujino. Ne sprejemajte denarja na svoj račun od oseb ali podjetij, s katerimi poslovno ali kako drugače ne sodelujete, še svetujejo.
