Poleg tega so v razpravi ugotovili tudi, da je sodelovanje med evropskimi agencijami in državami Zahodnega Balkana »dvosmerna cesta«. Ne gre torej samo za to, da agencije nudijo pomoč, ampak tudi da države ustrezno uporabljajo orodja, ki so jim na voljo, in delijo informacije z EU, je Hojs povedal na novinarski konferenci po srečanju.
Minister je na zasedanju izpostavil še, da je za vse to potrebno tudi ustrezno financiranje. Zato mora biti dobršen oziroma vsaj določen del investicij v višini 30 milijard evrov, ki jih namerava EU investirati v regijo, namenjen področju notranjih zadev.
Tudi evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson, ki je sodelovala na zasedanju, je na novinarski konferenci izpostavila pomen sodelovanja pri upravljanju migracij, pa tudi v boju proti organiziranemu kriminalu.
»Evropska komisija je pripravljena s financiranjem in strokovnim znanjem še tesneje sodelovati, ker se lahko s temi izzivi soočamo zgolj skupaj. Države Zahodnega Balkana niso samo del Evrope, ampak imajo tudi prihodnost v Evropski uniji. Zato je pomembno, da vlagamo v naše tesno sodelovanje,« je povedala.
Zasedanja so se poleg komisarke udeležili notranji ministri oziroma državni sekretarji držav Zahodnega Balkana ter Francije in Češke, ki sta del prihodnjega tria predsedujočih držav Svetu EU. Prišli so tudi predstavniki agencij EU.
V petek se bodo na Brdu pri Kranju sestali še pravosodni ministri. Ministrska konferenca EU-Zahodni Balkan za področje notranjih zadev in pravosodja je srečanje, ki se organizira enkrat letno in je namenjeno krepitvi regionalnega sodelovanja, dobrososedskim odnosom in podpori približevanju držav Zahodnega Balkana evropskim integracijam.
