»Veliko alpskih smučarjev se je lani lotilo teka na smučeh, še raje pa turnega smučanja. To se je videlo tudi pri nakupu opreme, ki je je po besedah Nejca Kuharja, dolga leta najuspešnejšega slovenskega tekmovalca v turnem smučanju, lani zmanjkalo. Tudi letos je zanimanje za opremo veliko,« je povedal Pritržnik.

Za začetnike primeren hrib za hišo

Ker je glede delovanja smučišč tako v tujini kot pri nas še vedno nekaj negotovosti, Pritržnik predvideva, da bo na turne smuči letos stopilo še več ljudi. Kljub vsemu pa vsem rekreativcem polaga na srce, naj se začetniki vsaj prvič ne zaženejo v najvišji hrib. »Najbolj primerno okolje za začetnika je še vedno bližnji hrib za hišo, do gozdne meje, vsekakor tudi smučišče z okolico. Tam se lahko navadijo na opremo in pridobijo prve izkušnje,« je povedal in dodal, da šele potem sledi sredogorje, do največ 1700 metrov, kjer je manjša možnost snežnih plazov. »Upam si povedati na glas, da so gore rezervirane samo za izkušene turne smučarje,« je odkrito spregovoril sogovornik, tudi gorski reševalec, ki ne pozabi omeniti, da mora poleg znanja smučanja in obvladovanja svoje opreme turni smučar obvladati tudi ravnanje z lavinskim trojčkom. »S seboj vedno potrebujemo plazovno žolno, sondo in lopato. Vse pa moramo znati tudi uporabljati. Brez tega se pozimi v gore ne sme.« Kot tudi ne brez preverjene informacije o razmerah v gorah. »Ponovno opozarjam, da čudoviti in s soncem obsijani hribi, ki jih na družabnih omrežjih delijo obiskovalci gora, niso prava informacija o aktualnem stanju. So ljudje, ki redno preverjajo stabilnost in višino snežne odeje ter te podatke posredujejo Agenciji za okolje, ki jih ažurno deli na svoji spletni strani,« pripominja sogovornik.

Pridobiti želijo vsaj 100 registriranih tekmovalcev

Pritržnik ob tem ne skriva želje turno smučanje predstaviti širši javnosti in ustvariti večjo bazo turnih smučarjev. »Lani smo v sklopu projekta Šolar na turne smuči izvedli prvo usposabljanje za vaditelje turnega smučanja, na katerem bomo izobrazili kader, ki bo lahko delal z mlajšo populacijo.« Velik zagon za popularizacijo turnega smučanja so dobili letos poleti, ko so v Tokiu turno smučanje sprejeli na program zimskih olimpijskih iger leta 2026. »V turnem smučanju naj bi podelili pet kompletov medalj med 48 udeleženih športnikov v treh disciplinah: šprintu, posamično in v mešanih štafetah,« je razložil sogovornik in dodal, da že v naslednjem tednu pripravljajo tekmovanje za slovenski pokal v turnem smučanju, ki bo organiziran na več lokacijah. »Prvo tekmo bomo pripravili 11. decembra na Krvavcu. Sledile bodo tekme na Golteh, 29. januarja bo na Jezerskem memorial Luke in Rada. Februarja bomo v Mariboru pripravili Lumarjev vertikal in nato še Turni rally Završnica. Marca bosta sledili še tekmi Ski Raid na Zelenici ter Memorial celjskih reševalcev,« je povedal sogovornik in pozval vse, ki jih turno smučanje zanima, naj jih obiščejo. Želijo namreč pridobiti vsaj sto registriranih tekmovalcev, saj bi jim ta številka odprla vrata za financiranje te športne discipline.

Glede na to, da je sezona tik pred vrati, ima Pritržnik robnike že nekaj časa nabrušene. »Za reprezentanco so že jesenske priprave na Kaprunu in Mölltalu, pravkar smo se vrnili iz Obertauerna, kjer še ni bilo veliko snega.« Zdaj čakajo na obilno snežno pošiljko doma. Ko pogovor nanese na priljubljeno turo doma, Pritržnik brez odlašanja pove, da je to triglavska magistrala. »Veličastna 50-kilometrska tridnevna tura v Julijskih Alpah. Seveda za turnega smučarja, ki je fizično in telesno dobro pripravljen. Tistemu, ki ture ne pozna, vsekakor priporočam družbo gorskega vodnika,« je zaključil sogovornik.