Ameriški in ruski zunanji minister Antony Blinken in Sergej Lavrov se bosta danes srečala ob robu dvodnevnega zasedanja zunanjih ministrov Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) na Švedskem. Med 57 državami članicami so tako Ruska federacija kot Združene države, dialog zunanjih ministrov pa bo bržkone dobrodošel po ostrih izmenjavah, ki jih je bilo slišati ob včeraj končanem srečanju zunanjih ministrov zveze Nato v Latviji.

Blinken je včeraj denimo Rusiji zagrozil z ekonomskimi sankcijami, kakršnih niso sprejeli še nikoli, in drugimi posledicami, če bi izpeljala invazijo na vzhod Ukrajine, o kateri v Natu in Ukrajini veliko ugibajo zaradi kopičenja ruskih sil ob meji. »Ne vemo, ali je predsednik Putin sprejel odločitev, da izpelje invazijo. Vemo pa, da namešča takšne vojaške zmogljivosti, da to lahko stori na hitro, če se odloči,« je dejal Blinken v Rigi.

Rusija pravi, da gre za redne vojaške vaje in da je Ukrajina tista, ki kopiči vojsko. Putin je včeraj tudi dejal, da želi od zveze Nato pravna jamstva, da se zavezništvo ne bo širilo na vzhod. »Predlagamo, da se o tem vprašanju začnejo pogovori,« je dejal na slovesnosti ob sprejemu poverilnih pisem tujih veleposlanikov v Kremlju. »Potrebujemo pravna jamstva, saj naši zahodni kolegi niso izpolnili svojih ustnih zavez,« je dejal Putin. Moskva trdi, da je po koncu hladne vojne dobila zagotovila, da ne bo Natove širitve na vzhod, na Zahodu pa pravijo drugače.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je v parlamentu pozval k dvostranskim pogovorom z Rusijo o končanju napetosti na ukrajinskem vzhodu. Dejal je, da končanje konflikta s proruskimi separatisti ne bo mogoče brez pogovorov z Moskvo in da je to pač resnica, četudi morda boleča.

O Afganistanu in Zahodnem Balkanu

Zunanji ministri Nata so včeraj govorili tudi o misiji v Afganistanu oziroma o poročilu o naukih skoraj dve desetletji dolgega delovanja v državi. Generalni sekretar Jens Stoltenberg je dejal, da misija ni bila ničvredna, da pa je bila žrtev tega, da se je spremenila iz boja proti teroristom v poskus grajenja države, za katero je bila dolga državljanska vojna. Afganistanske varnostne sile so bile po njegovem oslabljene zaradi korupcije, slabega vodenja in nesposobnosti vzdrževanja lastnih enot, kaotični umik iz države avgusta letos pa je dokazal potrebo po tem, da Nato okrepi zmogljivosti za hitro in obsežno evakuacijo.

Slovenski zunanji minister Anže Logar, ki se je udeležil Natovega zasedanja, je dejal, da je razvoj dogodkov v Afganistanu po umiku zavezniških sil presenetil in obenem odprl številna tveganja, ki jih je treba ustrezno nasloviti. Kot pozitivno je izpostavil, da v minulih dvajsetih letih iz Afganistana ni bilo terorističnega napada na nobeno zaveznico, kar je bil cilj misije, a dodal, da so zaveznice na zasedanju opozarjale tudi na to, da misija ni izpolnila cilja nadaljnjega demokratičnega razvoja države po umiku. Med nauki, ki jih velja upoštevati pri načrtovanju prihodnjih misij in operacij, pa je potreba po predhodni opredelitvi realnih ciljev glede na regionalne značilnosti države oziroma regije, kamor zaveznice vstopajo, je dejal Logar, ki se bo udeležil tudi ministrskega zasedanja OVSE.

V Rigi so govorili tudi o Zahodnem Balkanu, največ o Bosni in Hercegovini, in izrazili zaskrbljenost nad »razdiralno retoriko«, ki po njihovem prihaja iz Republike Srbske oziroma njenega člana predsedstva Milorada Dodika. Dejali so, da bodo storili vse, da se prepreči spodkopavanje večetničnih institucij v državi. Nato ocenjuje, da je regija zanj strateško pomembna, je dejal Stoltenberg, ki pa je zaskrbljen, ker se napetosti spet stopnjujejo.