Velik del industrije sejmov in srečanj je bil po izbruhu epidemije covida-19 več kot 14 mesecev povsem zaprt. »V poletnih mesecih smo nekaj malega delali, nato pa smo bili 5. novembra z odlokom spet zaustavljeni,« je na dogodku, ki so ga simbolično pet čez 12 danes izvedli pred Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS), poudaril direktor družbe DB Team Dejan Žura.

Medtem ko so koncerti in druge javne stoječe prireditve prepovedani, so za dovoljene dogodke predpisane omejitve, kot so varnostna razdalja, PCT-pogoj in enosmerno gibanje na sejmih. »Zaradi slabe epidemiološke slike je slab tudi obisk, stroški pa so večji kot pred pandemijo,« je opozoril Žura. »Podjetja v panogi so od 12. marca 2020 do danes brez omembe vrednih prihodkov iz dejavnosti, situacija pa se v tem trenutku samo še slabša,« je izpostavil.

Odpovedanih že več kot 300 dogodkov za november in december

Podjetja iz dejavnosti industrije sejmov in srečanj so tako lani zabeležila v povprečju 61-odstotni padec prometa glede na leto 2019, letos pa glede na 2019 predvidevajo 63-odstotno zmanjšanje, kaže anketa med večjimi podjetji iz panoge. V zadnjem mesecu dni je bilo odpovedanih več kot 300 dogodkov za november in december. »Nujno potrebujemo pomoč. Če vlada ne bo prisluhnila našim težavam, bo prihodnje leto najmanj polovica naših podjetij propadla,« je izpostavil Žura.

Fiksni stroški, kot so stroški plač, zavarovanja, stroški skladiščnih prostorov ter vzdrževanje objektov in opreme, medtem podjetja močno bremenijo. Obenem v upanju na možnost dela še naprej pripravljajo dogodke, do katerih pa zaradi vladnih omejitev ne pride. Nekatere dogodke je potrebno pripraviti tudi več mesecev ali celo leto dni vnaprej, so spomnili.

Iz panoge medtem odhajajo kadri z visoko specializiranimi znanji. Po podatkih zbornice se je lan obseg kadrov glede na leto 2019 zmanjšal za 26 odstotkov, letos pa se odliv nadaljuje, tako da bo v primerjavi z letom 2019 v industriji 30 odstotkov manj kadrov. »Ljudi s tako specifičnimi znanji na trgu ni. Če izgubimo podjetja iz industrije sejmov in srečanj, izgubimo znanje za pripravo in izvedbo vrste prireditev in dogodkov, kot so predsedovanje Slovenije EU, tiskovne konference, kongresi, sejmi, poslovni dogodki, koncerti, gledališke predstave ter športni dogodki,« je še poudaril Žura.

Lani odpadlo prek 1250 glasbenih prireditev

Direktor Celjskega sejma Robert Otorepec je izpostavil tri večje sejemske prireditve, ki so bile letos izvedene v Sloveniji, in sicer Mednarodni obrtni sejem (Mos) v Celju, kmetijski sejem Agra v Gornji Radgoni ter sejem Narava - Zdravje v Ljubljani. Sejem Narava - Zdravje je glede na leto 2019 obiskalo le 38 odstotkov obiskovalcev, število razstavljalcev je bilo na 61 odstotkih predkriznega. Na Agri in Mosu je bil padec obiska podobno okoli 60-odstoten, število razstavljalcev pa se je zmanjšalo za 40 odstotkov.

Koncertni organizatorji Slovenije ocenjujejo, da je lani odpadlo prek 1250 glasbenih prireditev, kar pomeni upad prihodkov v višini okrog 110 milijonov evrov, je povedal predstavnik njihovega gospodarskega interesnega združenja Mitja Prezelj. Letos se obeta še večji padec izpada prihodkov, stanje pa je še hujše zaradi finančnih izgub, ki so jih organizatorji utrpeli v poletni sezoni zaradi zmanjšanja prodaje vstopnic zaradi vladnih ukrepov.

O pomoči države ni ne duha ne sluha

Vlada industriji sejmov in srečanj že od pomladi obljublja posebno pomoč, ki pa je še ni, čeprav je to panogo kot posebej prizadeto izpostavila tudi Evropska komisija. Ponovno jo je prezrla v času priprave novega protikoronskega paketa.

Direktorica zbornice Marjana Majerič je med ukrepi, ki bi industriji omogočili preživetje, izpostavila ponovno uvedbo ukrepov čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa, temeljni mesečni dohodek za samozaposlene v panogi, dodatno pomoč za kritje dela stroškov za čas, ko industrija sejmov in srečanj ni smela poslovati, zagonska sredstva ter spremembo določila o pomoči v primeru odpovedi dogodkov na 100 odstotkov vloženih sredstev vsaj do 31. maja prihodnje leto. Želijo tudi, da so pogoji poslovanja zanje primerljivi z drugimi dejavnostmi.

Direktor GZS Aleš Cantarutti je izrazil pričakovanje, da bo vlada »resno razmislila« in dopolnila novi protikoronski paket, ki je že v državnem zboru, z ukrepi, ki jih potrebuje industrija sejmov in srečanj. Dodal je, da vlada že od pomladi panogi obljublja tudi razpise, o katerih pa ni »ne duha, ne sluha«. »Razumemo, da so viri za pomoč omejeni. Če bodo skozi razpise, naj bodo. A naj se vendarle že nekaj zgodi,« je pozval. Po ocenah bi panoga potrebovala okoli 50 milijonov evrov pomoči.