»V Skenderiji je vsa dvorana pela Gvendolino. Bosanci so peli v slovenščini,« se nastopa v Sarajevu spominja Janez Bončina - Benč.
Skupina Srce je delovala med letoma 1972 in 1974. Prvotno zasedbo so sestavljali Janez Bončina, basist Čarli Novak, bobnar Pavle Ristić in kitarist Zoran Crnković, ki ga je kmalu zamenjal Marjan Malikovič. Pridružil se je še Braco Doblekar na tolkalih in kasneje na orglah hammond Franci Čelhar.
Benč je izpostavil tudi pomembno vlogo zunanjega člana Deča Žgura, ki na tej mali plošči – na B-strani je pesem Zlata obala – igra električne klaviature: »Žgur je že pri Mladih levih pisal aranžmaje, pri Gvendolini pa je aranžiral večglasje. Dobro nas je poznal in vedel je, do kod lahko kdo seže. Na trenutke se zdi, kot da pojejo ženske.« Melodijo pesmi si je Benč zamislil še kot član Generalsov, ko so se vračali z nastopa v Švici: »Želel sem si združiti črnski ritem, funk, soul in bluesovsko kitaro Jeffa Becka z večglasnim petjem. Slovencem od nekdaj leži melodika večglasja. Glede besedila so nas mnogi spraševali, katera Gvendolina je zdaj to. To je v bistvu nočna mora, smrt, apokalipsa. Zato tudi simboli – štiri črne vrane…«
Pesem, ki še danes zveni tudi tehnično vrhunsko, je bila posneta v povsem drugačnih razmerah, kot so današnje. »Snemali smo na magnetofone revox, ki so imeli v osnovi le dva kanala. Tonski mojster Miro Bevc jih je predelal in dodal še dva. Mi pa smo odigrali iz prve, vsi naenkrat. Brez popravljanj in dodajanj.«
Izvajalec:
Srce
Glasba:
Janez Bončina
Besedilo:
Dušan Velkavrh
Leto:
1972
