Takšna nesrečna razporeditev praznikov se zgodi vsakih šest let, v povprečju pa vsako leto pet ali šest praznikov, ki so sicer dela prosti dnevi, praznujemo v soboto ali nedeljo, piše Nataša Bucik Ozebek v novi številki Nedeljskega dnevnika.
Skupina nepovezanih poslank in poslancev s prvopodpisano Janjo Sluga je zato predlagala, da bi bi znova oživili rešitev iz časa skupne Jugoslavije: v primerih, ko dva zaporedna praznika padeta na soboto in nedeljo, bi en dela prosti dan prenesli na ponedeljek. Njihov predlog o ponedeljkovem podaljšanih prvomajskih, prvonovembrskih, božičnih in novoletnih praznikov v matičnem delovnem telesu ni zbral dovolj podpore, bodo pa o njem kmalu odločali tudi poslanci.
»Takšna dopolnitev bi pomenila spoštovanje do delavcev, jim ponudila dodaten dan počitka in pozitivno vplivala na njihovo družinsko in socialno življenje,« je dejala Janja Sluga, prepričana, da bi to ugodno vplivalo tudi na višjo stopnjo motivacije in zadovoljstva zaposlenih. »Produktiven delavec je tisti, ki je spočit, zadovoljen in motiviran,« pravi in se ne strinja s tem, da bi se zaradi tega zamajal ekonomski sistem. »Vrednost zaposlenih ni samo v delovnih urah, ki jih opravijo,« zatrjuje poslanka in poudarja, da tako Banka Slovenije kot evropska komisija, Mednarodni denarni sklad in druge finančne institucije Sloveniji v prihodnjih letih napovedujejo visoko gospodarsko rast. »Prav bi bilo, da bi te sadove skupnega dela uživali tudi zaposleni,« se zavzema.
Član državnega sveta Igor Antauer je pojasnil, da so državni svetniki predlog z minimalno večino podprli. Pomisleke so imeli predvsem predstavniki delodajalcev. Ti opozarjajo, da Slovenija že zdaj z dodatnima prostima dnevoma na 2. maj in 2. januar izstopa od drugih držav in da imamo Slovenci v primerjavi z drugimi narodi visoko povprečno število dni dopusta. Kot alternativo predlagajo drugo možnost: da bi vse praznike, ki se zvrstijo med tednom, praznovali ob ponedeljkih. Če bi denimo 8. februar padel na sredo, bi bili doma že v ponedeljek, v sredo pa običajno odšli po svojih obveznostih. Takšno prakso poznajo v Veliki Britaniji, predstavniki delodajalcev v državnem svetu pa menijo, da bi to koristilo tudi zaposlenim in gospodarstvu v Sloveniji. Prvi bi imeli prostih več dni skupaj, gospodarstvo pa se ne bi soočalo z vmesnimi kratkimi prekinitvami dela.
Ponedeljkovemu praznovanju nasprotuje tudi vlada. Državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Mateja Ribič je v imenu vlade pojasnila, da prenašanje prostega delovnega dne ni razširjena praksa znotraj držav Evropske unije, da bi to negativno vplivalo na konkurenčnost slovenskega gospodarstva, s tem pa bi se spremenil tudi sam pomen praznikov. »Namen praznikov in dela prostih dni je v praznovanju dogodkov, ne pa v podaljševanju plačane odsotnosti z dela v naslednji delovni teden,« je pojasnila Ribičeva.
Podobno predloga po pričakovanjih ne podpirajo v gospodarski in trgovinski zbornici ter združenjih delodajalcev. Svarijo, da jih trenutno povprečen strošek praznika za vsakega zaposlenega stane natanko 81,56 evra. »Slovenija je že tako po številu dela prostih dni nad evropskim povprečjem. Število dela prostih dni v Sloveniji je 13, evropsko povprečje znaša 12,« navajajo številke in dodajajo, da proste dneve na ponedeljek prenašajo samo v Španiji, na Irskem in v Litvi.
Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika.
Znani obrazi vabijo k nakupu
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kako Jan Plestenjak, Lado Bizovičar in Magnifico v televizijskih oglasih nastopajo kot magnet za potrošnike, kako moramo biti previdni, ni skrivnost, da pametni telefoni zajemajo zvok iz našega okolja in nam s tem trgovci lahko sledijo, kako mineva 40 let, odkar je na hribovitem predelu Korzike strmoglavilo Adriino letalo s 180 ljudmi na krovu, kaj meni priznana virologinja, akademska profesorica dr. Tatjana Avšič - Županc o covidu-19 in smeri, v katero se obrača, kako smo petnajst let po premieri ameriškega resničnostnega šova Resnične gospodinje dobili tudi slovensko različico – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.
