V bolnišnicah danes zdravijo 27 covidnih bolnikov manj kot v torek, medtem ko intenzivno nego potrebujejo trije bolniki manj. Najmlajši covidni bolnik v bolnišnici je star 27 let, prav toliko je star najmlajši bolnik, ki potrebuje intenzivno nego, kažejo podatki vlade.
Po oceni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je v Sloveniji trenutno 35.072 aktivnih okužb, sedemdnevno povprečje okužb znaša 2063, 14-dnevno na 100.000 prebivalcev pa 1664. Število aktivnih okužb je bilo v torek 2023 manj kot dan prej, sedemdnevno povprečje pa se je znižalo za 126 primerov. Število potrjenih primerov na 100.000 prebivalcev v zadnjih 14 dneh je bilo glede na dan prej manjše za 96.
Z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 je po podatkih vlade cepljenih 1.231.214 ljudi, kar je 58 odstotkov prebivalstva. Delež cepljenih z enim odmerkom je med starejšimi od 18 let 69-odstoten, med starejšimi od 50 let pa znaša 79 odstotkov.
Z vsemi potrebnimi odmerki je cepljenih 1.149.788 ljudi oziroma 55 odstotkov populacije. Med starejšimi od 18 let je polno cepljenih 65 odstotkov oseb, med starejšimi od 50 let pa 75 odstotkov. S poživitvenim odmerkom je bilo doslej cepljenih 296.278 ljudi.
»Stojimo na robu prepada, vsak najmanjši sunek nas lahko pahne v globino«
Koordinator za covid bolniške postelje pri ministrstvu za zdravje Robert Carotta je na današnji novinarski konferenci povedal, da smo z zmanjšanjem števila okuženih in stagnacijo števila hospitaliziranih verjetno dosegli plato četrtega vala epidemije, ki pa bo po njegovih besedah vztrajal vsaj do sredine decembra. »Morda se vendarle že vidi luč na koncu tunela. A največja težava še naprej ostaja pomanjkanje zdravstvenega kadra na intenzivnih oddelkih,« je opozoril.
Pojasnil je, da so z velikimi napori uspeli zagotoviti 290 intenzivnih postelj, da pa je cena previsoka. »To je namreč pomenilo ustavitev večine drugih zdravstvenih storitev, standardi so se znižali, s tem pa tudi kvaliteta. Nekajkrat se je po bolnišnicah skoraj zgodil Bergamo, kar je preprečila le iznajdljivost in požrtvovalnost zdravstvenega osebja,« je pojasnil Carotta in ob tem poudaril, da pozabljamo, da bi že malo večja prometna nesreča lahko pomenila zlom zdravstva. »Stojimo na robu prepada in vsak najmanjši sunek nas lahko pahne v globino.«
Nerazumljivo se mu zdi, da se večina Slovencev še vedno ne zaveda resnosti in grozeče nevarnosti. »Kar 80 odstotkov intenzivnih bolnikov je starih med 50 in 75 leti, pri čemer je več kot 80 odstotkov necepljenih, tisti, ki so, pa imajo vsaj eno kronično bolezen, ki oslabi imunski sistem,« je povedal Carotta in ob tem poudaril, da je četrti val izredno zahteven tudi zaradi bistveno mlajše populacije, ki jo prizadene sedaj prevladujoča različica delta. »Covid-19 je bolezen tisočerih obrazov in lahko prizadene prav vsakega izmed nas. Zato je ključnega pomena cepljenje,« je dejal Carotta.
Opozoril je, da se virus v necepljeni populaciji prosto širi in mutira, kar je tudi vzrok za nastanek nove različice omikron. »Če bo ta različica odporna na cepljenje, ne bo noben zdravstveni sistem mogel vzdržati pritiska na bolnišnice. Če pa bo pa virus zgolj agresivnejši in bolj virulenten ter se bo širil predvsem med necepljeno populacijo, pa bi teoretično pritisk lahko zdržali,« ocenjuje.
Omikrona v Sloveniji še niso odkrili
Direktorica Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) Tjaša Žohar Čretnik je povedala, da je zadnjih 20 tednov v Sloveniji praktično v celoti prevladovala različica delta. Tudi v zadnjih poročilih v programu naključnega vzorčenja delta je ta različica predstavljala stoodstotni delež, medtem ko nove različice omikron še niso odkrili.
Do danes je bila sicer različica omikron potrjena v 16 državah. Največ, 148 primerov, so odkrili v Južnoafriški republiki, kjer je sicer precepljenost le 23-odstotna, 13 primerov so zaznali na Portugalskem, 12 na Nizozemskem, devet v VB, po štiri v sosednjih Avstriji in Italiji, pojavila pa se je že tudi na Češkem, Švedskem, v Španiji, Izraelu, Kanadi in Hongkongu,
Žohar Čretnikova je povedala, da nova različica zbuja skrb, ker je kombinacija mutacij takšna, da bi bila lahko bolj prenosljiva in bi lažje vstopala v celice. Lahko pa bi se tudi lažje izogibala imunskemu odgovoru, ki je nastal po cepljenju ali preboleli okužbi. Trenutno sicer glede učinkovitosti cepiv pri različici omikron še čakajo na rezultate laboratorijskih testov, je pojasnila.
Kot je dejala, trenutno sekvencirajo deset odstotkov vseh pozitivnih PCR-testov, ekipe NLZOH in Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo pa tedensko revidirajo sistem sledenja različicam. Pri tem je Žohar Čretnikova poudarila vlogo komunikacije z epidemiološko službo o tem, kateri vzorci pripadajo potnikom iz tujine. »Če želimo zaustavljati vnos te različice v državo in njeno nadaljnje širjenje, je zelo pomembno, da poskušamo preprečiti, da bi v državo prišli večji kontingenti pozivnih oseb,« je dejala. Zatrdila je še, da situacijo pozorno spremljajo in bodo vse pozitivne vzorce povratnikov iz tujine neposredno vključili v sekvenciranje.
Dosedanje izkušnje z drugimi različicami po njenih besedah kažejo, da je takšen sistem dobro deloval, saj so različice zaznali več tednov prej, preden se je pojavila eksponentna rast pri ljudeh, ki so imeli stik s tujino.
V javnem prevozu pogoja PCT v zadnjem tednu ni izpolnjeval samo en odstotek preverjenih potnikov
Novinarske konference se je udeležila tudi v.d. glavne inšpektorice inšpektorata za infrastrukturo Patricija Furlan Fon. Kot je dejala, so inšpektorji v prejšnjem mesecu opravili 1785 nadzorov javnega prevoza, od tega 1065 v cestnem in železniškem prometu. V nadzorih ob koncu tedna pa so pregledali 507 avtobusov in 237 vlakov s skupno 12.113 potniki in pri 216 oziroma približno dveh odstotkih potnikov s ugotovili, da ne izpolnjujejo pogoja PCT. Prav tako pogoja PCT niso izpolnjevali trije vozniki, ki jim je inšpektor takoj prepovedal opravljanje nadaljnjega dela, zoper voznike in prevoznike pa so že stekli prekrškovni postopki. Za pravno osebo je sicer zagrožena kazen od 4000 do 100.000 evrov, za odgovorno osebo pravne osebe pa od 400 do 4000 evrov.
Furlan Fonova ugotavlja, da se v javnem prevozu predpisani ukrepi »v glavnem upoštevajo«. »Opažamo, da je trend pozitiven. Število potnikov, ki niso izpolnjevali pogoja PCT, se je prepolovilo, tako da smo v zadnjem tednu zaznali kršitve le še pri približno enem odstotku preverjenih potnikov.
