Na GZS ocenjujejo, da bi dvig splošne olajšave ter druge spremembe, predvidene v predlogu novele zakona o dohodnini, dvignile neto plače in druge prejemke, s tem pa bi se okrepila rast domače potrošnje v obdobju 2022-2025. Slednja predstavlja okoli 55 odstotkov BDP Slovenije in pomembno prispeva h gospodarskim gibanjem. Višji neto prejemki ob enakih stroških dela bi pomenili tudi spodbudo brezposelnim k prehodu v delovno aktivnost, so prepričani v zbornici.
Dvig splošne olajšave bi po oceni GZS koristil večini dohodninskim zavezancem in prinesel pomembno spodbudo brezposelnim k prehodu v delovno aktivnost. Ob enakem strošku dela bi namreč posameznik prejel višji neto prejemek, pri čemer bi se absolutna razlika do socialnega transferja povečala. To naj bi prispevalo k povečanju stopnje delovne aktivnosti prebivalstva, ki je ob produktivnosti ključni temelj rasti BDP.
Plače se bodo zvišale
V letu 2022 se bodo neto plače povečale za 2,1 odstotka pri povprečni plači, in sicer tako zaradi prvega dviga splošne olajšave (s 3500 na 4500 evrov) kot usklajevanja dohodninske lestvice in olajšav z indeksom cen. Po dokončni uveljavitvi davčne olajšave v višini 7500 evrov leta 2025 pa bi se dvignile redne mesečne neto plače v vseh plačnih razredih. Nekoliko opaznejše pa bo zvišanje plač, ki so trenutno blizu povprečni plači, navajajo na GZS.
Pri bruto plači 1800 evrov bi se neto plača do leta 2025 dvignila za okoli 8,4 odstotka, pri bruto plači 1600 evrov za 7,3 odstotka, pri 1200 evrov pa za 6,4 odstotka. Pri višjih plačah je razbremenitev zaradi spremenjene davčne obravnave pri nagradi za poslovno uspešnost nekoliko izrazitejša.
Za letne prejemke zaposlenih je pomembno, da se najvišji znesek nagrade za poslovno uspešnost, ki ni vključen v osnovo za dohodnino, s povprečne plače v Sloveniji zvišuje na povprečno plačo posameznika, če je ta višja od povprečne plače v državi, še navajajo na GZS. S tem bi delodajalce spodbudili k izplačevanju višjih plač, kar omogoča tudi višje nagrajevanje.
Znižanje davčne stopnje v najvišjem dohodninskem razredu ima po oceni GZS zanemarljive učinke na javnofinančne prihodke, ima pa pomemben vpliv na bodoči dvig števila posameznikov z nadpovprečnimi dohodki. S tem bodo namreč zaposleni, kot so vrhunski strokovnjaki in menedžerji, bolj verjetno ostali v Sloveniji.
Dohodninska reforma prinaša po oceni GZS tudi ugodne spremembe na področju obdavčitve dohodkov iz kapitala in oddajanja premoženja v najem, kar naj bi spodbudilo dolgoročno varčevanje ter znižalo obseg sivega trga na področju najemnin. Po oceni GZS pa b bilo smiselno uvesti še davčne spodbude pri delodajalcih za plačilo dodatnih oblik zdravstvenega zavarovanja in povečati tiste pri varčevanju v pokojninske sklade, saj bi s tem na dolgi rok razbremenili pritiske na javno zdravstveno in pokojninsko blagajno.
Levica opozarja pred veliko javnofinančno škodo
V Levici menijo, da gre pri dvigu splošne olajšave za izrazito nepravičen ukrep, od katerega bodo daleč največ dobili zaposleni z najvišjimi plačami, daleč najmanj pa tisti z najnižjimi. »Najslabše plačani delavci, ki v povprečju zaslužijo manj kot 850 evrov bruto na mesec, ne bodo dobili niti centa. Naslednje leto, ko se olajšava dvigne na 4500 evrov, se bo dohodek delavca s 1000 evrov bruto plače povečal za 13 evrov, dohodek direktorja z 10.000 evri bruto plače pa za 112 evrov. Delavcu s 1000 evri bruto plače se bo neto plača čez 4 leta dvignila za 53 evrov, menedžerju z 10.000 evri bruto plače pa za 225 evrov na mesec,« pravijo v Levici.
Po njihovi oceni bo ukrep povzročil tudi ogromno javnofinančno škodo. »Na račun ogromnih davčnih daril menedžerjem, najbolje plačanim zdravnikom in odvetnikom ter nepremičninskim baronom bo vlada v javnih blagajnah izvrtala 800 milijonsko luknjo. Ker je vsak cent, ki ga podarimo bogatim, cent manj za javno zdravstvo, javno šolstvo in socialne storitve za najšibkejše, bodo račun za davčne odpustke bogatim nazadnje plačali revni. V preteklosti so takšni ukrepi namesto v obljubljeni »dvig konkurenčnosti«, vedno vodili v drago zadolževanje, zmanjševanje porabe in gospodarske rasti. Vladna davčna reforma zato ni le socialno škodljiv, ampak tudi ekonomsko deplasiran odziv na aktualno krizo,« so zapisali v Levici in dodali, da bodo zakonu ostro nasprotovali.
Po oceni vlade bo zvišanje splošne olajšave na 4500 evrov v letu 2022 pomenilo 184 milijonov evrov manj javnofinančnih prihodkov. Dvig olajšave na 5500 evrov bo v letu 2023 prinesel dodatnih 191 milijonov evrov manj javnofinančnih prihodkov iz naslova dohodnine. V letu 2024 bo zvišanje olajšave na 6.500 evrov pomenilo še dodatnih 178 milijonov manj javnofinančnih prihodkov in v letu 2025 ob zvišanju splošne olajšave na 7500 evrov še dodatnih 173 milijonov evrov. »Do leta 2025 bo torej samo zaradi dviga splošne olajšave skupni izpad prihodkov znašal kar 726 milijonov evrov na leto, če k temu ukrepu prištejemo še ostale davčne odpustke iz tega zakona, pa se bo javnofinančni primanjkljaj povečal za okrog 800 milijonov evrov na leto,« opozarjajo v Levici.
