K rasti BDP so tako kot v drugem četrtletju največ prispevale končna potrošnja gospodinjstev in bruto investicije, zaradi višje stopnje rasti in poslabšanih pogojev menjave pa je zunanja trgovina negativno prispevala k BDP, je na novinarski konferenci povedala Romana Korenič s statističnega urada.
Končna potrošnja je bila višja za 7,1 odstotka, pri tem se je končna potrošnja gospodinjstev povečala za 9,3 odstotka in države za 1,6 odstotka. Izdatki gospodinjstev so se povečali pri vseh vrstah blaga in storitev, razen pri avtomobilih.
Bruto investicije so bile višje za 27,8 odstotka, pri tem bruto investicije v osnovna sredstva za 9,6 odstotka. Najbolj so se povečale investicije v druge stroje in opremo, za 22,8 odstotka. Povečale so se tudi zaloge, ki so k rasti BDP prispevale 3,2 odstotne točke.
Vpliv salda menjave s tujino na BDP je bil tudi v tretjem četrtletju, tako kot v drugem, negativen. Povečala sta se izvoz in uvoz tako blaga kot storitev, pri čemer je bila rast storitev precej višja kot rast blaga.
Uvoz se je povečal za 19,9 odstotka, pri tem uvoz blaga za 17,2 odstotka, uvoz storitev pa za 33,7 odstotka. Izvoz je bil višji za 10,6 odstotka, pri tem izvoz blaga za 6,9 odstotka, izvoz storitev pa za 25,8 odstotka. Ker je bila stopnja rasti uvoza višja od stopnje rasti izvoza in ker so bili pogoji menjave slabši, je bil prispevek zunanjetrgovinskega presežka k rasti BDP tokrat izrazito negativen, znašal je pet odstotnih točk.
Po desezoniranih podatkih je bil BDP za 4,8 odstotka višji kot v lanskem tretjem četrtletju in za 1,3 odstotka višji kot v drugem četrtletju letos. Slovenija je med januarjem in marcem, ko so ostajali v veljavi strogi omejevalni ukrepi za zajezitev širjenja okužb s koronavirusom, na letni ravni beležila 1,6-odstotno gospodarsko rast, v drugem četrtletju, ko so se ukrepi začeli sproščati, pa je rast poskočila za 16,3 odstotka.
Za celotno leto 2021 domače in tuje institucije Sloveniji napovedujejo gospodarsko rast v višini med 5,2 in 6,4 odstotka. Najbolj optimistična za zdaj je Evropska komisija, ki je novembra ob občutnem izboljšanju napovedi zapisala, da okrevanje slovenskega gospodarstva podpirajo močna rast zasebne potrošnje in naložbe.
Novembra 4,6-odstotna inflacija, najvišja v 13 letih
Močno pa je porasla tudi inflacija. Cene življenjskih potrebščin so se novembra na letni ravni zvišale za 4,6 odstotka, kar je najvišja stopnja inflacije po oktobru 2008. K rasti cen so največ prispevali dražji naftnih derivati, je danes sporočil državni statistični urad. Inflacija na mesečni ravni je novembra znašala 0,7 odstotka.
Dražji naftni derivati so novembrsko letno inflacijo zvišali za 1,8 odstotne točke. Tekoča goriva so bila dražja za 33,4 odstotka, dizelsko gorivo za 46,6 odstotka, bencin pa za 41,5 odstotka, navaja statistični urad.
K mesečni inflaciji so največ, po 0,2 odstotne točke, prispevali dražja pogonska goriva ter oblačila in obutev. Dizel je bil v mesečni primerjavi dražji za 4,8 odstotka, bencin pa za 3,8 odstotka. Oblačila in obutev so se novembra podražili za 2,6 odstotka.
Izraziteje so se v mesečni primerjavi podražili še toplotna energija in stanovanjske najemnine (za 8,2 odstotka), tobak (za 2,6 odstotka), počitniški paketi (za 1,9 odstotka), avtomobili (za 1,2 odstotka) ter stanovanjska in gospodinjska oprema (za 0,8 odstotka). Naštete podražitve so k inflaciji prispevale po 0,1 odstotne točke.
Pocenitev v novembru ni bilo veliko. Še najbolj se je v primerjavi z oktobrom pocenila hrana, za 0,6 odstotka, in mesečno inflacijo ublažila za 0,1 odstotne točke. Za 0,2 odstotne točke so jo ublažile še vse preostale novembrske pocenitve.
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjave v EU, je bila medtem novembra 4,9-odstotna, kar je 1,4 odstotne točke več kot oktobra. Mesečna rast cen je bila 0,7-odstotna, povprečna 12-mesečna rast cen pa 1,5-odstotna.
Inflacija tako v Sloveniji kot v območju evra presega cilj Evropske centralne banke, da se inflacija lahko giblje simetrično okoli dveh odstotkov v srednjeročnem obdobju. Po nekaterih napovedih naj bi se inflacija začela umirjati v prihodnjem letu, vendar pa obstajajo tveganja njene rasti, zlasti ob pritisku višjih plač, izrazita, opozarjajo strokovnjaki.
BS: Gospodarske razmere za zdaj ostajajo ugodne
Gospodarske razmere v evrskem območju in tudi v Sloveniji ob koncu leta kljub velikim oviram v mednarodni trgovini in širitvi novih različic koronavirusa ostajajo ugodne, ocenjuje Banka Slovenije.
Gospodarska aktivnost v Sloveniji je v tretjem četrtletju ob nadaljnji rasti zasebne potrošnje že presegla predkrizne ravni, in sicer za 1,2 odstotka. Rast naj bi bila nekoliko nižja v letošnjem zadnjem četrtletju, zlasti ob morebitni obsežnejši zaostritvi ukrepov za zajezitev ponovnega širjenja pandemije, so v današnjem sporočilu za javnost zapisali v Banki Slovenije.
Rast dodane vrednosti je najmočnejša v zasebnih storitvah, kar je skladno z močnim domačim zasebnim trošenjem. Razmere v industriji so sicer ostale ugodne, vendar podjetja poročajo o visoki izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti in težavah s pomanjkanjem vmesnih proizvodov, kar že zavira rast izvoza. Rast podjetjem zavirajo še visoke cene surovin in energentov ter pomanjkanje usposobljenih delavcev.
Razmere na trgu dela ostajajo z vidika kupne moči gospodinjstev zelo ugodne, pravi Banka Slovenije. Število delovno aktivnih je bilo septembra z 906.434 osebami medletno višje za 2,2 odstotka in tretji mesec zapored najvišje, odkar so na voljo primerljivi podatki. Registrirana brezposelnost se je oktobra pod vplivom običajnih sezonskih gibanj sicer nekoliko povečala, a je bila s 66.654 osebami medletno nižja za 17.000 oseb. Rast plač se je v preteklih mesecih upočasnila (septembra na 4,1 odstotka), kar odraža predvsem vpliv nižje rasti v javnem sektorju zaradi zmanjšanih izplačil dodatkov.
Pogoji financiranja so po navedbah Banke Slovenije še naprej zelo ugodni tako za državni sektor kot tudi za izdajatelje zasebnega sektorja. Donosnost slovenske desetletne obveznice je trenutno na ravni okrog 0,20 odstotka, kar je približno 50 bazičnih točk nad nemško obveznico.
Rast cen življenjskih potrebščin je po oceni Banke Slovenije posledica učinka nizke osnove ter visokih cen nafte in zemeljskega plina na mednarodnih trgih, hkrati pa naraščajo tudi cene emisijskih kuponov. »Pričakujemo, da bo inflacija pri višjih ravneh vztrajala tudi v naslednjih mesecih oziroma dokler se ne umirijo razmere v globalnih dobavnih verigah in na energetskih trgih,« so zapisali.
