Po šestmesečni prekinitvi se danes na Dunaju nadaljujejo pogajanja velikih sil z Iranom o obnovitvi jedrskega sporazuma iz leta 2015, ki nosi uradno ime skupni celoviti načrt ukrepanja (JCPOA). Glavna cilja teh pogovorov sta omejiti iranski jedrski program in vrniti ZDA med podpisnice sporazuma, potem ko so se pod prejšnjo administracijo predsednika Donalda Trumpa iz njega umaknile. Iran želi predvsem odpravo izjemno hudih gospodarskih sankcij, ki so jih potem uvedle ZDA. Po njih denimo ne bi smel izvažati niti svoje nafte.
Uspeh na teh pogajanjih se zdi toliko bolj nujen, ker je Iran po ameriškem umiku iz sporazuma tudi sam začel odstopati od njegovih določil in naj bi bil zdaj na poti, da ima že v šestih tednih dovolj obogatenega urana za izdelavo atomske bombe. Po navedbah zahodnih diplomatov, ki jih citira agencija Reuters, naj bi Teheran nato potreboval še dve leti za izdelavo jedrskega orožja.
Tudi zaradi tega dobrega iranskega pogajalskega izhodišča so zdaj zahodne države ter Rusija in Kitajska, ki prav tako nasprotujeta iranski jedrski oborožitvi, pesimistične glede možnosti za dosego dogovora. Na pogajanjih, ki so na Dunaju pred prekinitvijo potekala od aprila do junija, je sicer še prevladoval zadržani optimizem, ko Iranu še ni vladala novoizvoljena konservativna struja.
IAEA nima dobrih novic
Junija so bila pogajanja prekinjena ob izvolitvi skrajno konservativnega Ebrahima Raisija za novega iranskega predsednika. Nato so njegovi sodelavci odlašali z nadaljevanjem. Zdaj pa nova iranska pogajalska ekipa zahteva, da ZDA in EU odpravijo prav vse sankcije, tudi tiste, ki niso povezane z jedrskim programom, kar je za Belo hišo nesprejemljivo tudi zato, ker bi potrebovala soglasje kongresa.
»Če bo Iran tudi v ponedeljek vztrajal pri tem stališču, potem ne vidim, do kakšne rešitve naj bi prišli na teh pogajanjih,« je za Reuters dejal eden tujih diplomatov. Zahodne države hočejo namreč nadaljevati pogajanja tam, kjer so jih junija prekinili z zmernejšo ekipo nekdanjega predsednika Hasana Rohanija, kar pa je za sedanjega predsednika Raisija in njegove sodelavce nesprejemljivo. Obstaja sum, da so zdaj prišli iranski pogajalci na Dunaj zato, da postavijo nove pogoje, s čimer bi si pridobili čas za izdelavo jedrskega orožja.
Argentinec Rafael Grossi, ki je kot direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) 22. in 23. novembra obiskal Iran, prav tako nima dobrih novic: »Bližamo se trenutku, ko ne bom mogel več zagotoviti podatkov o iranskem jedrskem programu.« Iran že od februarja preprečuje IAEA, da bi s kamerami spremljala aktivnosti, povezane z njegovim jedrskim programom.
Pogajanja med hoteloma Grand in Imperial
Američani so in bodo imeli na pogajanjih na Dunaju glavno besedo. A ker iranska delegacija noče sedeti z njimi v istem prostoru, komunikacija poteka posredno prek Britancev, Nemcev in Francozov. Evropejci, Rusi in Kitajci se tako pogajajo z Iranci v Grand Hotelu, v sosednjem hotelu Imperial pa Američani čakajo, da jim Evropejci sporočijo, kaj se dogaja.
Če sedanja pogajanja ne bodo uspešna, bodo ZDA zahtevale od Rusije, ki je zaveznica Irana, in Kitajske, ki je zdaj daleč najpomembnejši kupec iranske nafte, naj pritisneta na Islamsko republiko. Poleg tega nameravajo ZDA predlagati Iranu začasen kompromis: ustavitev bogatenja urana v zameno za delno odpravo sankcij. A Iran bo zdaj, ko se počuti močnega, najbrž vztrajal pri odpravi vseh sankcij.
A to bi pomenilo, da se bo mednarodni pritisk še povečal. Iran naj bi, kot je za nemški tednik Der Spiegel dejal izraelski analitik Raz Zimmt, v tem primeru čakale tri možnosti: »Lahko okrepimo gospodarski pritisk, Izrael lahko razširi prikrite aktivnosti ali pa razmisli o vojaškem posredovanju.« Pri prikritih aktivnostih gre predvsem za izraelske likvidacije vodilnih iranskih jedrskih fizikov, sabotaže v jedrskih obratih in kibernetske napade. Izraelski letalski napadi se zdijo malo verjetni, ker so ZDA proti vojni z Iranom in ker je v Libanonu proiranski Hezbolah s svojimi raketami. Vsekakor pa je stališče sedanje izraelske vlade premierja Naftalija Bennetta do jedrskega sporazuma z Iranom prav tako močno negativno, kot je bilo pod Benjaminom Netanjahujem.
